Država je organizacija, ki je dandanes na zelo slabem glasu, in to ne le zaradi izredno razširjenih, globoko zakoreninjenih in že domala obče znanih pojavov, kot so korupcija, klientelizem, privatizacija javnih sredstev, v oči bijoča razredna pristranskost ... Pomemben razlog za nizek status državnih struktur je nedvomno tudi strah pred vrnitvijo "absolutnega zla" (Badiou), tj.avtoritarne ali "totalitarne" države. Od tod izvirajo pozivi, da naj se država "(samo)omeji", ter se v tem smislu osredotoči zgolj na mikroupravljanje tveganj. Domala aprioren odpor do sleherne, celo demokratske kolektivne avtoritete ima paradoksne reperkusije, v prvi vrsti groteskno strpnost do kapitalističnega totalitarizma. Rezultati take drže so na dlani: permanentno omni-krizno stanje kapitalističnega gospodarstva, socialna polarizacija, kronična negotovost in nestabilnost, stopnjevanje kriminalnega in strukturnega nasilja, boleča degeneracija kulture, zagrizeno tekmovanje za potrošniško-hedonistične statusne in identitetne simbole.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-K9R8R9TX

COBISSID

1231182

Objavljeno

14.03.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kanduč, Zoran (2008). (Post)moderna država v kriminološki perspektivi. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 59, številka 4, str. 305-320. URN:NBN:SI:DOC-K9R8R9TX from http://www.dlib.si

MLA:

Kanduč, Zoran. "(Post)moderna država v kriminološki perspektivi." Revija za kriminalistiko in kriminologijo letnik 59. številka 4 (2008) str. 305-320.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9R8R9TX>