Avtor v članku raziskuje enega od načinov razumevanja, kako digitalni mediji vplivajo na človekovo sposobnost razlikovanja med resničnostjo in domišljijo, in sicer skozi interpretacijo diagnoze aktualne kulturne krize, ki jo je postavil Bernard Stiegler, ter z obravnavo teorije sanj Wilfreda Biona. osrednja premisa članka je, da tehnološki pharmakon, njegovo hkratno škodljivo in terapevtsko naravo (kon-kretno v digitaliziranem avdiovizualnem komuniciranju) lahko razumemo v smi-slu Bionove definicije sanjanja, tj. kot trgovanja med zavestjo in nezavednim (ki je odgovorno za spontanost, inventivnost in ustroj pomena), ki ga ureja »funkcija alfa«. razumevanje, kako digitalno vpliva na našo sposobnost sanjanja, je orožje, s katerim lahko izničimo njegovo škodljivost in premagamo tanatični vzgib, ki ga v nas sproži moč tehnologije.Binokularna perspektiva ? ki hkrati zajema Stiglerjev pogled na človeško teh-nološko ali »organološko« evolucijo in Bionov pogled na ustroj resničnosti v sanjah ? nam omogoča jasneje videti, kako bi morali prilagoditi svoje tehnološke težnje v izogib temu, da bi nam pharmakon pokvaril psihično funkcijo, ki jo potrebujemo za ločevanje iluzije od stvarnosti. V zagovor svoje trditve avtor v sklepnem delu prispevka ponudi razlago o algoritemskih učinkih na živo domišljijo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-KV0V1APA

COBISSID

195166979

DOI

10.35469/poligrafi.2023.404

Objavljeno

15.05.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Krebs, Victor J. (2023). Dreaming in the digital age. Poligrafi, letnik 28, številka 109/110, str. 59-82. URN:NBN:SI:DOC-KV0V1APA from http://www.dlib.si

MLA:

Krebs, Victor J.. "Dreaming in the digital age." Poligrafi letnik 28. številka 109/110 (2023) str. 59-82.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KV0V1APA>

Poligrafi
1996-
(Zbirni zapis)