Razmerje med socialnimi, družinskimi in rodnostnimi politikami

slovenski

2018

letnik 25, supl.

družina   družinska politika   socialna politika   ženske

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek naslavlja problem vpliva družinskih in rodnostnih politik na življenje žensk. Družinske in rodnostne politike so implicitno medsebojno povezane, saj je posebno varstvo družine pogosto argumentirano s kakovostjo življenja otrok in sicer ne glede na to, koliko so družinske politike eksplicitno usmerjene v spodbujanje rodnosti (s posebej v ta namen oblikovanimi ukrepi). Politike pogosto naslavljajo družino na spolno nevtralen način kot osnovno družbeno celico, ne da bi prepoznali zgodovinsko vtkane spolne neenakosti, ki ženske reducirajo na skrbstvene aktivnosti v in za družino. Glede na odnos države do družine, žensk in delitve skrbstvenih obveznosti, so se razvile različne klasifikacije in tipologije socialnih držav. Mogoče je države tipizirati glede na odnos do skrbstvenega dela, glede na vlogo moškega oskrbovalca ali pa glede na modele socialnih držav, kjer je mogoče ocenjevati stopnjo de ali refamilialističnih politik države. Analiza slovenske družinske politike pokaže, da zlagoma pridobiva značilnosti pronatalitetne politike in sicer ne glede na stranke, ki vodijo ministrstvo, kjer te politike nastajajo, čeprav ta proces ni linearen. Rezultati pokažejo na počasen, vendar jasen zdrs socialnih politik v družinske in pronatalitetne politike, pokaže tudi izrazito spolno slepost teh politik, saj kljub temu, da prepoznavajo spolne neenakostih, ne naslavljajo problema na ustrezen način.

12.08.2021