Avtorske pravice v češki literaturi na prelomu 19. in 20. stoletja : Jiráskov spor za Pasjeglavce

slovenski

2020

letnik 43, številka 2

avtorske pravice   češka književnost   gledališke priredbe   Jirásek, Alois   književnost in pravo   Kühnl, Jan Baptist   plagiat

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Razprava obravnava teoretske in zgodovinske vidike avtorskega prava v obdobju Habsburške monarhije na primeru nedovoljene gledališke priredbe romana Aloisa Jiráska Pasjeglavci (Psohlavci), ki jo je 1899 pod naslovom Jan Sladký Kozina napisal in uprizoril Jan Baptist Kühnl (1849-1904), dramatik, prevajalec in eden prvih plagiatorjev v zgodovini češke književnosti. Leta 1899 je Jirásek dobil tožbo proti nezakoniti uprizoritvi na podlagi cesarskega zakona št. 197/1895 o zaščiti avtorskih pravic za literarna, umetniška in fotografska dela, ki je nadgradil cesarski patent iz leta 1846 (nekatere formulacije v njem so prešle v avtorsko pravo neodvisne Češkoslovaške). Toda leta 1920 sta Kühnlovi vdova Marie in hči Marie Luisa igro izdali v knjižni obliki, pri čemer sta besedilo iz leta 1899 le jezikovno posodobili. Jirásek je l. 1921 dobil še eno tožbo proti plagiatorstvu, ki kaže na pomen avtorskih pravic kot manifestacije duhovne, nesnovne lastnine, ki jo je treba pravno zaščititi, z literarnega vidika pa demonstrira primer plagiata kot neinventivne imitacije, ki si izposoja "celotno zgradbo, romaneskno zgodbo in posamezne sestavine" literarnega dela.

12.10.2021