Porast fleksibilnih oblik zaposlitvenih razmerij je zaznati tudi v slovenskem novinarstvu. Te oblike so pogosto tudi prekarne, kar (lahko) ima negativne posledice za kakovost novinarskih vsebin in ogroža vlogo novičarskih medijev kot nadzornikov oblasti. Avtorji prispevka utemeljujemo tezo, da so za pravno neurejen prekarni položaj novinarjev, ki omogoča pritiske na novinarje in pomeni grožnjo svobodi izražanja, odgovorne državne oblasti. Analiza primerov iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije je potrdila, da morajo državne oblasti aktivno zagotavljati pogoje za delo svobodnih medijev. Če država v zakonodaji dopusti prekarno delo novinarjev, krši svoje pozitivne obveznosti v zvezi z varstvom svobode izražanja, saj politiki in kapitalu omogoči, da novinarje postavlja v odvisen položaj. Analiza ključnih dokumentov je pokazala, da so v Sloveniji po letu 2002 zlasti novinarske organizacije redno pozivale k ureditvi razmer. Državne oblasti so bile s problematiko prekarnega dela ter s predlogi sprememb in dopolnitev zakonodaje seznanjene oziroma pozvane k ukrepanju, vendar problema prekarnosti sistemsko še niso uredile.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-NU592HCA

COBISSID

35366749

DOI

10.1080/13183222.2017.1411568

Objavljeno

12.08.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Čeferin, Rok, Poler Kovačič, Melita, Milosavljevič, Marko (2017). Prekarno delo novinarjev kot grožnja svobodi izražanja. Javnost (Ljubljana), letnik 24, supl., str. S47-S63. URN:NBN:SI:DOC-NU592HCA from http://www.dlib.si

MLA:

Čeferin, Rok, Poler Kovačič, Melita, Milosavljevič, Marko. "Prekarno delo novinarjev kot grožnja svobodi izražanja." Javnost (Ljubljana) letnik 24. supl. (2017) str. S47-S63.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NU592HCA>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)