V članku obravnavam širitev dostopa do splava v Sloveniji od šestdesetih let 20. stoletja, predvsem uvedbo socialnih indikacij kot samostojne kategorije upravičenih razlogov za dovoljeni splav. Opisujem pravno ureditev, vlogo socialnih delavk v Komisijah za dovolitev splava in prakso odločanja o socialnih indikacijah, torej katere individualne, družinske in družbene razmere so bile upravičene za odobritev splava. Ker so takoj po uvedbi socialne indikacije tovrstne prošnje postale prevladujoče, je možno iz prakse odločanja o dovolitvi splava sklepati na družbene norme v socializmu. Bistven je premik od razumevanja splava kot medicinskega problema k razumevanju socialnih okoliščin, zaradi katerih so ženske posegale po njem, in sprememba fokusa države na ustvarjanje pogojev za politike načrtovanja družine.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-O45YF8SW

COBISSID

142109187

DOI

10.51936/dr.38.101.139-161

Objavljeno

13.03.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pistotnik, Sara (2022). »Hude osebne, družinske ali gmotne razmere«. Družboslovne razprave, letnik 38, številka 101, str. 139-161. URN:NBN:SI:DOC-O45YF8SW from http://www.dlib.si

MLA:

Pistotnik, Sara. "»Hude osebne, družinske ali gmotne razmere«." Družboslovne razprave letnik 38. številka 101 (2022) str. 139-161.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O45YF8SW>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)