Avtor članka analizira idejo o pozitivni generalni prevenciji, ki si je danes v številnih kazenskopravnih sistemih, zlasti v germanskem krogu, izborila status vodilne kaznovalne teorije. Izraz pozitivna generalna prevencija se uporablja kot krovni pojem za različne učinke kaznovanja (utrjevanje zaupanja v pravni red, moralno-pedagoško učinkovanje, zadovoljitev in pomiritev javnosti), ki naj bi na dolgi rok preprečevali kriminaliteto. Glavna hipoteza članka je, da je učinkovitost pozitivne generalne prevencije relativno omejena. To hipotezo avtor preverja v povezavi s teorijo o preventivnih učinkih nevednosti in s pregledom empiričnih raziskav. V sklepu pokaže, da je pozitivna generalna prevencija učinkovita na ravni "vse ali nič" (s popolno odpravo sankcioniranja bi bilo kriminalitete nesporno več), preventivni učinki poostritve kaznovanja so zelo omejeni. Posebna težava pozitivne generalne prevencije je, da hitro postane univerzalen in relativno cenen retorični pripomoček za nove inkriminacije, zviševanje zagroženih kazni in strožjo kaznovalno politiko ali pa za apologijo kazenskega prava, kakršno pač je.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-P0F75BT8

COBISSID

1908046

Objavljeno

14.03.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ambrož, Matjaž (2016). Namen kaznovanja. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 67, številka 1, str. 5-15. URN:NBN:SI:DOC-P0F75BT8 from http://www.dlib.si

MLA:

Ambrož, Matjaž. "Namen kaznovanja." Revija za kriminalistiko in kriminologijo letnik 67. številka 1 (2016) str. 5-15.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P0F75BT8>