Z namenom odvračanja osmanskih vpadov so Habsburžani v 16. stoletju začeli izgrajevati obrambni pas, imenovan Vojna krajina. Območje je bilo načrtno militarizirano in skupaj s civilnim prebivalstvom postavljeno pod polno vojaško upravo. S postopnim zmanjševanjem osmanske nevarnosti od konca 17. stoletja dalje je Vojna krajina izgubljala vojaško-obrambni pomen. Ker je z jugovzhodne strani grozila huda nevarnost nalezljivih bolezni, v prvi vrsti kuge, je oblast vojaško ureditev na meji izkoristila za boj proti epidemijam. Vojaškemu kordonu je dodelila naloge stalnega sanitarnega kordona. Nadgradila je obstoječo infrastrukturo in zdravstveni režim prilagodila strogemu hierarhičnemu sistemu vojaške uprave. Vladarji so poleg norm, ki so urejale ustroj kordona in varnostne ukrepe na meji, izdajali tudi kazenske predpise, ki naj bi učinkovali preventivno in s tem dodatno zaščitili javno zdravje. Prispevek najprej predstavi genezo kordona, nato pa analizira relevantno ureditev v kazenskih zakonikih iz 18. in 19. stoletja ter ovrednoti njen učinek.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-PCC889EZ

COBISSID

194893827

DOI

10.51663/pnz.64.1.03

Objavljeno

16.05.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kambič, Marko (2024). Habsburški mejni kordon proti Osmanskemu cesarstvu kot branik zdravja in njegove kazenskopravne osnove. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 64, številka 1, str. 48-67. URN:NBN:SI:DOC-PCC889EZ from http://www.dlib.si

MLA:

Kambič, Marko. "Habsburški mejni kordon proti Osmanskemu cesarstvu kot branik zdravja in njegove kazenskopravne osnove." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 64. številka 1 (2024) str. 48-67.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PCC889EZ>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)