Mišično-skeletne poškodbe pri igralcih golfa s poudarkom na mehanizmih nastanka

slovenski

2023

letnik 71, številka 1/2

dejavniki tveganja   golf   poškodbe   preventiva   šport

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

V članku povzemamo znanstveno literaturo na temo mišično-skeletnih poškodb pri golfistih. Največkrat poročajo o poškodbah ledvene hrbtenice in zgornjega uda, med temi so najpogostejše: tendinopatija podlahtnične iztegovalke in upogibalke zapestja, zlom kaveljnice, ruptura trikotnega fibrozno-hrustančnega kompleksa, de Quervainov sindrom, intersekcijski sindrom, epikondilopatija komolca, posteriorna nestabilnost rame, utesnitveni sindrom rame, hernija medvretenčne ploščice, stresni zlom vretenc, spondilolisteza in artropatija fasetnih sklepov. Ključni dejavniki tveganja so velika količina treningov, utrujenost, neustrezno ogrevanje, nezadostna gibljivost ali mišična jakost in tehnične napake pri zamahu. Poškodbe zapestja, roke in komolca nastanejo predvsem zaradi močnih udarcev v tla pred trkom žogice, ponavljajočih se gibov zapestja ali premočnega prijema palice. Poškodbe ramenskega sklepa so lahko posledica nezadostne rotacije prsno-ledvenega dela hrbtenice – to povzroči kompenzacijo pomanjkanja gibljivosti z ramenskim sklepom ali kompresijske obremenitve, ki nastanejo v določeni fazi zamaha. K poškodbam hrbtenice pa prispevajo velike kompresijske, torzijske, upogibne in strižne obremenitve na hrbtenico med zamahom. Ukrepi za preprečevanje poškodb v grobem obsegajo prilagoditev dolžine, debeline in teže palice ter tehnike zamaha, ustrezno ogrevanje in preventivno vadbo. Za rehabilitacijo poškodb golfistov se priporoča multidisciplinarni program, ki vključuje fiziatra, fizioterapevta in snemanje tehnike igralca.

06.11.2024