Zanimanje za ocenjevanje znanja se je v zadnjih desetletjih povečalo, tako na področju terciarnega izobraževanja kot na področju tujih jezikov stroke. V teoretičnem delu smo osvetlili razloge za ta premik in opozorili na ključne teme, ki zanimajo raziskovalce na omenjenem področju. Z raziskavo smo opravili posnetek stanja pri ocenjevanju znanja tujega jezika stroke na visokošolskih ustanovah v Sloveniji. Rezultati potrjujejo osrednjo vlogo učitelja tujega jezika stroke pri vseh opravilih, ki zadevajo ocenjevanje znanja: odločanje o načinih, priprava testov in podelitev ocene. Praksa ocenjevanja znanja kaže na to, da učitelji v ocenjevanje znanja pozorno vključujejo teme, ki so relevantne za stroko, katere jezik predavajo, v izvedbenem delu pa sledijo trendom v pedagoški stroki, kar se odraža v uporabi različnih oblik ocenjevanja. Kljub temu, da se jim zdi primerno, da sami odločajo o ocenjevanju znanja, pa si želijo več sodelovanja in izmenjave izkušenj s kolegi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-Q1SN9N2R

COBISSID

68651362

Objavljeno

21.08.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetlin Gvardjančič, Polona (2018). Praksa ocenjevanja znanja pri tujem jeziku stroke v slovenskem visokošolskem prostoru. Vestnik za tuje jezike, letnik 10, številka 1, str. 255-272. URN:NBN:SI:DOC-Q1SN9N2R from http://www.dlib.si

MLA:

Svetlin Gvardjančič, Polona. "Praksa ocenjevanja znanja pri tujem jeziku stroke v slovenskem visokošolskem prostoru." Vestnik za tuje jezike letnik 10. številka 1 (2018) str. 255-272.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1SN9N2R>

Vestnik za tuje jezike
2009-
(Zbirni zapis)