Opis
Po pretresljivi izkušnji holokavsta v času druge svetovne vojne je bil v mednarodno pravo in domače zakonodajne akte dodan nov zločin: genocid. S ciljem preprečiti, da se tovrstne grozote še kdaj ponovijo, je bila sprejeta Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Zaskrbljujoče je, da je bilo navkljub obveznostim držav, kodificiranih v njej, vključno z obveznostjo preprečevanja izvršitve genocida, v zadnjih desetletjih izvršenih kar nekaj genocidov. Od začetka izraelskega napada na Gazo v oktobru 2023 so številni strokovnjaki najprej opozarjali na možnost izvršitve novega genocida, kasneje pa trdili, da je genocid že v teku. Republika Južna Afrika se je z vprašanjem morebitne izvršitve genocida obrnila na Meddržavno sodišče, ki je 26. januarja 2024 pripoznalo prima facie možnost kršitve Konvencije o genocidu. Od takrat dalje je Sodišče sprejelo več svežnjev začasnih ukrepov, usmerjenih v preprečevanje genocida, ki pa niso uspeli spremeniti situacije v Gazi. Slednja je sčasoma postajala vse hujša in je trenutno dosegla stopnjo uničenja, ki je skoraj nepredstavljiva. Razlog za to je predvsem v tem, da je Izrael – država, zoper katero so ukrepi naslovljeni, ukrepe povsem prezrl. Problematično pa ni zgolj eklatantno nespoštovanje mednarodnega prava s strani Izraela, temveč tudi pasivnost mednarodne skupnosti, predvsem z vidika dolžnosti preprečevanja genocida. Prispevek skuša nasloviti to problematiko tako, da se osredotoči na obveznosti preostalih držav pogodbenic Konvencije o genocidu. S sklicevanjem na preteklo sodno prakso Sodišča avtorja ugotavljava, kako številna opozorila strokovnjakov in ugotovitve Sodišča o možnosti genocida vplivajo na dotično obveznost preprečevanja genocida ter katere ukrepe bi države pogodbenice Konvencije o genocidu morale v zvezi s tem sprejeti.