Ureditev splošnega upravnega postopka v Sloveniji še vedno sloni na avstrijski upravni tradiciji, ki jo je kasneje – z nekaterimi prilagoditvami – prevzela tudi Jugoslavija. Konceptualna zasnova slovenskega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se kljub svojim desetkratnim spremembam ni posodabljala in v tem smislu ni ustrezno sledila družbenim potrebam. ZUP pri nas tako še vedno razumemo predvsem kot formalno-procesni okvir za uveljavljanje pravic in nalaganje obveznosti v upravnopravnih oziroma javnopravnih razmerjih in manj kot instrumentarij za vzpostavitev sodelovalnega upravljanja, dobrega javnega upravljanja ter pravic dobre uprave. Ob tem v ZUP umanjkajo tudi nekateri instituti, ki so v teoriji upravnega procesnega že nekaj časa uveljavljeni, npr. konkurenčni postopki, alternativno reševanje upravnih zadev, garantni akti. Raziskovalni projekt, katerega cilje popisujem v pričujočem prispevku, bo s pomočjo primerjalnopravne in praktične analize institutov skušal pripraviti strokovno podlago za modernizacijo ter prenovo splošnega upravnega postopka v Sloveniji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-T0WR9CR9

COBISSID

182338819

Objavljeno

12.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bedič, Matevž (2023). Prihodnost splošnega upravnega postopka v Sloveniji. Javna uprava, letnik 59, številka 3/4, str. 77-83, 117-118. URN:NBN:SI:DOC-T0WR9CR9 from http://www.dlib.si

MLA:

Bedič, Matevž. "Prihodnost splošnega upravnega postopka v Sloveniji." Javna uprava letnik 59. številka 3/4 (2023) str. 77-83, 117-118.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T0WR9CR9>

Javna uprava
1993-
(Zbirni zapis)