The impact of Covid-19 on the electoral arena and regime change : evidence from Europe and Africa

angleški

2025

letnik 18, številka 1

Covid-19   Demokracija   Volitve

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Alma Mater Europaea - Evropski center, Maribor
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V kolikor je bila pandemija Covid-19 moteča sila, ki je spodkopala vladovanje med režimi, naj bi svetovna zdravstvena kriza še pospešila procese nazadovanja demokracije in pospešila procese avtokratizacije. Medtem ko je bil zaznan globalni trend nazadovanja, je prispevek motiviran z opažanji, da (a) je prišlo do močnega odpora med demokracijami proti neliberalnemu populizmu in (b) da je bilo malo storjenega za preučevanje odpornosti in/ali krhkosti avtokratskih režimov, katerih prirojene slabosti je razkrila pandemija. S pomočjo novorazvitega nabora podatkov, ki zajema volitve in referendume po Evropi in Afriki na nacionalni ravni v letih 2020 in 2021, je temeljni prispevek članka dvojen: (1) ugotoviti, kateri dejavniki so ublažili povzročena zdravstvena in politična tveganja zaradi pandemije ne glede na vrste režimov na obeh kontinentih in (2) izkoristiti najrazličnejše zasnove sistemov, da bi osvetlili ne le obseg, v katerem je kriza negativno vplivala na volilno integriteto, ampak tudi, koliko in zakaj so bile med pandemijo (pre)obremenjene države evropske in afriške unije.

15.04.2025