Članek poskuša misliti ideologijo niti na ravni vsebine misli niti na ravni diskurza, temveč na ravni delovanja, ki je - to bo osnovna teza članka - prvič, večinoma nediskurzivno in, drugič, v 21. stoletju odločilno tehnološko določeno. V nasprotju s klasičnimi ideološkimi formacijami 19. in deloma še 20. stoletja ideologija danes ne deluje več na ravni razmerja med posameznikovim umom in dominatnimi diskurzi, prav tako ne deluje več kot oblika subjektivacije, temveč drugje in drugače, na ravni, ki je tehnološko posredovana in infrasubjektivna. Takšno delovanje ideologije - ki poteka na (mikro)ravni afektov - obide procese subjektivacije in interpelacije ter raven verjetja, pomena in medijskih reprezentacij. Te spremembe tudi "reprogramirajo" delovanje kognitivnih procesov posameznikov in odločilno vplivajo na izobraževanje, saj nekdanjo prevladujočo obliko "družbene zavesti", ki je bila linearna in kavzalna, nadomeščajo nove oblike družbene zavesti, prilagojene novim medijskim tehnologijam in praksam.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TSI5T0AT

COBISSID

66793570

Objavljeno

12.08.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Krašovec, Primož (2017). Ideologija kot tehnologija. Javnost (Ljubljana), letnik 24, supl., str. S64-S81. URN:NBN:SI:DOC-TSI5T0AT from http://www.dlib.si

MLA:

Krašovec, Primož. "Ideologija kot tehnologija." Javnost (Ljubljana) letnik 24. supl. (2017) str. S64-S81.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TSI5T0AT>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)