Pozitivne spremembe na področju pravne zaščite varstva manjšin na Madžarskem so v začetku 90-ih let 20. stoletja prispevale k politični in kulturni organiziranosti Slovencev v Porabju in v Budimpešti. Po sprejetju Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem (leta 1993) pa tudi v drugih krajih zunaj območja avtohtone poselitve, predvsem v večjih mestnih jedrih (Szombathely, Mosonmagyaróvár, Székesfehérvár) na Madžarskem. V prispevku so predstavljeni izsledki raziskave Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj območja avtohtone poselitve (primer Slovenci v Szombathelyu/Sombotelu) o organiziranosti, o spremljanju manjšinskih medijev ter o stikih Slovencev v Sombotelu. Kvalitativna analiza manjšega vzorca, predvsem članov dveh slovenskih organizacij (slovenske manjšinske samouprave in Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel) v Sombotelu kaže, da skupni programi obeh organizacij, prisotnost manjšinskih medijev ter stiki (formalni in neformalni) s poselitvenim območjem, s Slovenci drugod na Madžarskem, kakor tudi s Slovenci v Sloveniji pozitivno prispevajo k ohranjanju in razvijanju etničnih značilnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UMEQBDL6

COBISSID

8963661

Objavljeno

13.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Munda Hirnök, Katalin (2003). Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szombathelyu/Sombotelu. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 43, str. 150-162. URN:NBN:SI:DOC-UMEQBDL6 from http://www.dlib.si

MLA:

Munda Hirnök, Katalin. "Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szombathelyu/Sombotelu." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 43 (2003) str. 150-162.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMEQBDL6>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)