Članek se osredotoča na Stanka Vraza in njegove bogate povezave s češko literaturo, kulturo in jezikom. Bil je prvi slovenski avtor, ki je pisal v sodobni slovenski pisavi, ki je bila nekoliko prirejena hrvaška, ta pa je izvirala neposredno iz češke pisave, ki jo, vsaj glede diakritičnih znamenj, pripisujejo Janu Husu. Na Vrazovo politiko opuščanja slovenskega "narečja" so močno vplivale Kollárjeve in Šafárikove misli o Slovanih ter njuno pisanje v češčini namesto v maternem slovaškem jeziku. Celo Vrazova poetika se intenzivno opira na češke avtorje, zlasti Kollárja. Njegovo idealiziranje Prage je doseglo višek leta 1848, ko je kot podpredsednik obiskal veliki slovanski kongres.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF

COBISSID

56400738

Objavljeno

24.06.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jež, Andraž (2014). Zveze Stanka Vraza s češko kulturo. Jezik in slovstvo, letnik 59, številka 4, str. 111-119, 133. URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF from http://www.dlib.si

MLA:

Jež, Andraž. "Zveze Stanka Vraza s češko kulturo." Jezik in slovstvo letnik 59. številka 4 (2014) str. 111-119, 133.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)