Opis
Pravniki pri svojem delu razmišljajo na podoben način. Prek vzorcev védenja, ki jih pridobijo z ustrezno izobrazbo in poznejšim delovanjem na posameznem pravnem področju, privzemajo ustaljeno miselno shemo. Avtor predstavi tezo, da je takšno miselno izhodišče smiselno razumeti kot privid pravne konstrukcije, ki se pravnikom pri njihovem delovanju utira pred očmi. Pri tem "privid" napoveduje dejstvo, da je ta podoba namišljena, čeprav nujna, "pravna konstrukcija" pa označuje zasnovo (rezultat) in snovanje (ustvarjalni proces) pravnega sveta. S prividom si pravniki ne samo zagotovijo dostop do specifične resnice, prek katere spoznavajo in razvijajo svet prava, pridobijo tudi privilegij, s katerim to področje védnosti monopolizirajo in monetizirajo. Ključna pri tem je priučena spoznavna metoda, ki tvori "ogrodje" pravne konstrukcije in je sestavljena iz enote, tehnike in vrline pravne sporočilnosti. Avtor te tri elemente na kratko ponazori, posebej pa poudari tudi nekatere pomanjkljivosti pravnega razmišljanja. Kot ključen je prepoznan metodološki pluralizem, ki šele omogoči celovitejše razumevanje sveta okrog nas: spoznavno sintezo. Rdeča nit, ki ideji privida pravne konstrukcije usodno botruje, zadeva sprejemanje pomembnosti pravnega dela na eni in odgovorno koriščenje privilegija pravnega znanja na drugi strani.