Mednarodnopravni status Antarktike

slovenski

2023

letnik 59, številka 1/2

Mednarodno pravo   Pogodba o Antarktiki   politična geografija

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Z raziskovanjem Antarktike so se pojavile tudi težnje po prisvojitvi in delitvi ozemlja. Prav tako pa je bilo treba pravno urediti področje znanstvenega raziskovanja na Antarktiki. Kot odgovor na to so sledila pogajanja o sklenitvi Pogodbe o Antarktiki, ki so potekala v Washingtonu, kjer je bila leta 1959 Pogodba tudi sklenjena. Antarktika ima unikatno ureditev v mednarodnem pravu, urejeno s Pogodbo o Antarktiki in preostalimi pogodbami, ki so sledile. Glede na tako pogodbeno ureditev bi Pogodba o Antarktiki, tako kot je to običajno, zavezovala le njene podpisnice. Tudi v mednarodnem pravu namreč velja načelo, da določila pogodbe tretjim, torej državam, ki niso podpisnice, ne smejo niti škoditi niti jim koristiti. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb določa, da mednarodna pogodba tretji državi brez njene privolitve ne nalaga obveznosti niti ji ne daje pravic. Glede na to bi lahko Pogodba učinkovala samo nasproti pogodbenim strankam, vendar pa mednarodno pravo pozna poseben primer pogodb v korist tretjim, s katerimi se vzpostavlja »objektivni režim«, ki deluje erga omnes in v ta okvir »objektivnega režima« spada tudi Pogodba o Antarktiki oziroma ves pravni režim Antarktike in tako ustvarja učinke erga omnes.

12.11.2024