V luči naravne skladnje se obravnava oblikoglasni pojav knjižne francoščine, imenovan vezanje (franc. liaison(s)). Obdelane so naslednje podrobnosti: (1) vezanje ni dovoljeno na koncu ritmične skupine. (2) Ločimo obvezno in neobvezno vezanje. (3) Vezanje je obvezno za enozložnimi predlogi, vezniki in prislovi, neobvezno pa za večzložnimi. (4) Zaimki na nosni samoglasnik se ne vežejo, če je naslednja beseda glagol; izjemi sta zaimka en in on. (5) Prislovne vprašalnice na nosni samoglasnik se ne vežejo, soodnosni vezniki pa se vežejo. (6) Glagolske oblike na se vežejo samo z osebnim zaimkom. (7) Končni nosni samoglasnik besede se zaradi vezanja ne spremeni; izjemi sta nosnik pridevnika bon ''dober'' in nosni e. (8) Vezanja ni med samostalnikom in pridevnikom v ednini; vezanje med samostalnikom in pridevnikom v množini je neobvezno. (9) Vezanje pred neosebno glagolsko obliko se ravna po inverziji predhodne osebne glagolske oblike: ob inverziji vezanja ni, brez inverzije je vezanje neobvezno. (10-11) O aspiriranem h.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YFFYX0PQ

COBISSID

38819170

Objavljeno

18.06.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Orešnik, Janez (2008). Standard French liaison and natural syntax. Linguistica (Ljubljana), letnik 48, str. 33-48. URN:NBN:SI:DOC-YFFYX0PQ from http://www.dlib.si

MLA:

Orešnik, Janez. "Standard French liaison and natural syntax." Linguistica (Ljubljana) letnik 48 (2008) str. 33-48.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFFYX0PQ>

Linguistica
1955
(Zbirni zapis)

številka

Linguistica
2008
(Celotna številka)