Izhodišča. S sodobnimi ultrazvočnimi napravami sta se senzitivnost in specifičnost ultrazvoka precej izboljšali. Z ultrazvokom skušamo ob upoštevanju omejitev metode opredeliti predvsem mamografsko in palpatorno najdene nepravilnosti - najprej s skrbnim iskanjem znakov za uvrstitev v klasifikacijo in naposled tudi z odvzemom materiala, za kar je ultrazvok kot "živa slika" idealen. Zaključki. S pomočjo ultrazvočne klasifikacije se lahko izognemo nepotrebnim biopsijam in najdemo malignome, ki mamografsko niso vidni. Ultrazvočna preiskava ni primerna za presejanje; za iskanje in opredelitev mikrokalcinacij je metoda izbora še vedno mamografija. Poenotenje izrazov in standardizacija izvidov so predpogoj za kakovostno delo. Ce delamo več različnih preiskav - UZ, mamografijo in/ali MRI - naj bo zadnji izvid s priporočilom za nadaljnji postopek sinteza vseh metod in naj temelji na najbolj sumljivih in najbolj specifičnih znakih.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-0E80M7IF

COBISSID

19221977

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rener, Miljeva, Vargazon, Tomaž (2004). Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojki. Radiology and oncology (Ljubljana), letnik 38, suppl. 1, str. S69-S78. URN:NBN:SI:doc-0E80M7IF from http://www.dlib.si

MLA:

Rener, Miljeva, Vargazon, Tomaž. "Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojki." Radiology and oncology (Ljubljana) letnik 38. suppl. 1 (2004) str. S69-S78.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0E80M7IF>

Radiology and oncology
1992-
(Zbirni zapis)