V zahodnoslovanskih književnostih so v obdobju humanizma prisotna določena ujemanja, ki jih pogojuje stik podobnega spektra tedanjih kulturnih tokov, ki so prisotni na ozemlju Poljske, čeških dežel in Gornje Ogrske (katoliška proti protestantski smeri, ekskluzivna proti plebejski tvorbi idr.). V vseh treh književnostih je vsebinsko in žanrsko podobna ustvarjalnost latinskih humanistov, predvsem v prvem razvojnem obdobju, ki so jo latinski pesniki s svojo aktivnostjo povezali s kozmopolitsko, intelektualno elito. Na področju književnosti v nacionalnih jezikih obstajajo ujemanja in mnoge razlike, ki jih pogojujejo različne socialne razmere v posameznih deželah, drugačen žanrski ustroj in drugačna tuja usmeritev. Poljska književnost kaže neposredno povezavo z italijanskim renesančnim središčem, tesno pa je povezana tudi s plemiško elito. Te razlike se kažejo tudi v češko-poljskih literarnih odnosih, ki so sicer bogati, vendar le občasno izkazujejo tudi neskladnost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-0ZXVONTZ

COBISSID

65331042

Objavljeno

16.01.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Malura, Jan, Rozman, Andrej (2017). Renesansa in humanizem v zahodnoslovanskih književnostih. Jezik in slovstvo, letnik 62, številka 2/3, str. 47-54. URN:NBN:SI:doc-0ZXVONTZ from http://www.dlib.si

MLA:

Malura, Jan, Rozman, Andrej. "Renesansa in humanizem v zahodnoslovanskih književnostih." Jezik in slovstvo letnik 62. številka 2/3 (2017) str. 47-54.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ZXVONTZ>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)