V pričujočem prispevku avtorica na primeru svoje raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni analizira metodologijo "srednjega glasu" in njene znanstveno-raziskovalne ter družbene učinke. Več kot desetletje trajajoča raziskava je zajemala zbiranje in poglobljeno analizo številnih arhivskih virov ter metodologijo ustne zgodovine, pa tudi pridobivanje in analiziranje ustnih pričevanj in drugih egodokumentov. Uporabila je torej metodologijo "srednjega glasu", kjer je resnica nujen, ne pa tudi zadosten del zgodovinopisja. Tak pristop se je izkazal kot zelo pozitiven za naratorje, ki so dobili priložnost neobremenjeno spregovoriti o svoji preteklosti in izkušnji, hkrati pa so dobili nekatere odgovore, ki so jih morda že leta iskali.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-2R5S32YZ

COBISSID

227484419

DOI

10.56420/kronika.72.3.13

Objavljeno

13.04.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lampe, Urška (2024). Uporaba metodologije "srednjega glasu" kot način premostitve konfliktnih naracij. Kronika (Ljubljana), letnik 72, številka 3, str. 595-606. URN:NBN:SI:doc-2R5S32YZ from http://www.dlib.si

MLA:

Lampe, Urška. "Uporaba metodologije "srednjega glasu" kot način premostitve konfliktnih naracij." Kronika (Ljubljana) letnik 72. številka 3 (2024) str. 595-606.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2R5S32YZ>

Kronika
1953-
(Zbirni zapis)