Dvojni kvazi erga omnes učinek uporabe instituta exceptio illegalis

slovenski

2021

letnik 57, številka 1/2

exceptio illegalis   načelo zakonitosti   neodvisno sodstvo   sodna praksa   vrhovna sodišča   Vrhovno sodišče RS

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Exceptio illegalis pomeni pooblastilo sodiščem, da pri svojem odločanju presodijo skladnost podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom in v primeru ugotovljenega neskladja odklonijo njegovo uporabo pri presoji v sodnem sporu. Če torej sodišče ugotovi, da je splošni podzakonski akt nezakonit ali neustaven, ga ne more uporabiti kot temelj svoje presoje v konkretni zadevi, zato spregleda njegov obstoj. Exceptio illegalis praviloma velja samo za sodišča, ne pa tudi za upravne organe, ki lahko spregledajo podzakonski akt le izjemoma, ob upoštevanju restriktivno določenih pogojev. Sodišče zakonitosti presoje podzakonskega akta pred ustavnim sodiščem ne more zahtevati, razen če bi zaradi njegove neuporabe nastala neustavna pravna praznina. Exceptio illegalis je ultima ratio. Uporabiti ga je mogoče šele tedaj, ko podzakonskega predpisa ni mogoče razlagati ne le ustavno, temveč tudi zakonsko skladno. Splošno razširjeno stališče, da ima exceptio illegalis učinek le v konkretnem primeru, je ustrezno le v strogo formalnem smislu. V resnici pa njegova uporaba ustvarja "dvojni kvazi erga omnes učinek". Exceptio illegalis ni le institut upravnega, temveč čedalje bolj tudi kaznovalnega, konkretno prekrškovnega prava. K temu precej pripomorejo zaradi epidemije nalezljive bolezni spremenjene družbene razmere, v katerih izvršilna oblast čedalje več prepovedi in zapovedi nalaga naslovnikom s podzakonskimi predpisi.

12.11.2024