Genetska osnova odpornosti Staphylococcus aureus proti meticilinu
Genetic background of the Staphylococcus aureus methicillin resistance

slovenski

2004

letnik 43, številka 4

Geni bakterijski   Meticilinska rezistenca   Bakterijska tipizacija, tehnike   Polimerazna, verižna reakcija   bakterije    genetika    odpornost

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus (MRSA) je bil prvič izoliran pred več kot 30 leti in kmalu postal eden najpomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb tako pri odrasli kot tudi pri otroški populaciji. V zadnjemčasu se v izvenbolnišničnem okolju vse pogosteje soočamo s pojavljanjemsevov MRSA, ki se po dejavnikih odpornosti in virulence ter dejavnikov tveganja za okužbo z MRSA razlikujejo od znanih bolnišničnih sevov.Pričujoči prispevek podaja pregled obstoječe literature o epidemiologijiokužb z MRSA in vzrokih odpornosti proti meticilinu. Podrobno jeopisana sestava genetskih elementov, ki so osnova odpornosti proti meticilinu in ostalim betalaktamom. V nadaljevanju je predstavljena teorija o prenosu odpornosti proti meticilinu med stafilokoki ter opisani ključni dogodki v evoluciji, ki so verjetno privedli do nastanka različnih klonov MRSA. V zadnjem delu pregleda so predstavljene molekularne metode, ki se najpogosteje uporabljajo v diagnostiki okužb z MRSA in pri tipizaciji kliničnih izolatov MRSA.

24.06.2015