Prehrana evropskega prebivalstva je v primerjavi z drugimi kulturnimi fenomeni slabo raziskano področje življenja in kulture, z njo se ukvarjajo redke zgodovinske, etnološke, sociološke in antropološke študije. Tudi na Slovenskem so te obravnave maloštevilne, desetletja po drugi svetovni vojni so bile omejene le na obravnavo prazničnih in vsakdanjih jedi kmečkega prebivalstva, druge, s hrano in prehrano povezane teme, socialne skupine in območja niso bili raziskani. Vendar postajajo navedeni vidiki raziskovanja vedno pomembnejši, vključuje jih tudi Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. V evropskih deželah so v preteklem desetletju potekali nekateri večji projekti o kulturi prehrane in kulinarični dediščini. Avtorici v članku obravnavata slovenske projekte o prehrani, predvsem delo raziskovalcev Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki so v zadnjem desetletju aktivno sodelovali pri preučevanju dediščine prehrane v projektih Register nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-5LNBQHSQ

COBISSID

44118317

Objavljeno

06.05.2019

Metapodatki

Citiranje

APA:

Godina-Golija, Maja, Ledinek Lozej, Špela (2018). Pomen in cilji projektov ohranjanja dediščine prehrane. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letn. 28 = 79, str. 85-103. URN:NBN:SI:doc-5LNBQHSQ from http://www.dlib.si

MLA:

Godina-Golija, Maja, Ledinek Lozej, Špela. "Pomen in cilji projektov ohranjanja dediščine prehrane." Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) letn. 28 = 79 (2018) str. 85-103.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5LNBQHSQ>

Etnolog. Nova vrsta
1991-
(Zbirni zapis)