Metonimija kot konceptualni in jezikovni fenomen

slovenski

2018

letnik 4, številka 1/2

domena   konceptualna metonimija   metonimija   pojem bližine   tipi metonimičnih odnosov

Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava pojem metonimije z vidika kognitivne lingvistike. Metonimija je bila (skupaj z metaforo) tradicionalno pojmovana kot "jezikovni okras"; v javnosti je še vedno živa misel, da normalni ljudje v vsakdanji jezikovni rabi ne uporabljajo metonimičnih izrazov, kar seveda ne drži. Metonimične izraze mnogi smatrajo za neke vrste jezikovno deviacijo, saj v njih besed ne uporabljamo v pričakovanem dobesednem pomenu. V vsakdanji jezikovni rabi se govorcem ne zdi nenavadno, če slišijo ali izrečejo metonimične izraze, na videz brez težav razumejo povedi, ki bi lahko bile v dobesednem pomenu nesmiselne: Prebrati moram Cankarja. Mleko se je prevrnilo. Avtobusi stavkajo. Pri navedenih "nedobesedno" rabljenih izrazih obstaja med običajno referenco izbranega jezikovnega izraza in vsebino, ki jo nameravamo izraziti, odnos bližine. V prispevku pojmujemo metonimijo kot kognitivno-lingvistični fenomen. Za lažje razumevanje metonimičnih procesov bomo predstavili različne tipe metonimičnih odnosov, opredelili pojem bližine, domene in konceptualne metonimije. Konceptualne metonimije se realizirajo v metonimičnih izrazih, npr. KRAJ NAMESTO PREBIVALCEV: Ravne so sprejele Tino Maze. Pri jezikovni realizaciji metonimičnih konceptov se opiramo na besedila, ki jih prinaša časopis Delo.

25.09.2020