Članek preučuje jezikovne prakse in politike v jezikovno mešanih lužiškosrbsko-nemških družinah in ugotavlja asimetrično družbeno dvojezičnost. V katoliški Gornji Lužici, kjer deloma še poteka medgeneracijski prenos gornjelužiške srbščine, ostaja dvojezičnost v veliki meri omejena na pripadnike manjšine. Medtem ko govorci gornjelužiške srbščine govorijo tudi nemško, pa je jezik večine izključno nemščina. Na podlagi poglobljenih intervjujev s šestimi jezikovno mešanimi družinami in etnografskih opazovanj študija raziskuje jezikovno realnost, kjer je prevladujoči jezik v družbi nemščina, lužiška srbščina pa je cenjena predvsem v domačem okolju. Ugotovitve kažejo, da se dvojezičnost posameznikov v družinah sicer spodbuja in velja za kulturno vrednoto, a se ta ne odraža nujno v širši družbeni dvojezičnosti, saj v javnem življenju za ustreznejšega na splošno velja prevladujoči jezik.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-6QVL9SRR

COBISSID

240962819

DOI

10.2478/tdjes-2025-0003

Objavljeno

04.07.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mičkec, Sara (2025). Asymmetric societal bilingualism in Upper Lusatia. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 94, str. 77-95. URN:NBN:SI:doc-6QVL9SRR from http://www.dlib.si

MLA:

Mičkec, Sara. "Asymmetric societal bilingualism in Upper Lusatia." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 94 (2025) str. 77-95.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6QVL9SRR>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)