Don Quijote y los rebuznadores

španski

1997

letnik 30

Cervantes Saavedra, Miguel de, 1547-1616   španska književnost    literarne študije   Cervantes Saavedra, Miguel de: Don Kihot

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prizor v Don Quijotu, ko občinski svetnik in njegov svetovalec poskušata s posnemanjem riganja privabiti pobeglega osla v gozdu, da se vrne domov (II,25), je parodija na zavajanja vladajočih razredov, ki skušajo s svojim zavajajočim govorjenjem in z zlorabo oblasti naščuvati svoje podložnike za borbo proti drugi grupi prav tako zaslepljenih z "riganjem" lastnih vodij. Cervantes s tem prizorom obsoja vse oblastnike, ki brez moralno upravičenih razlogov zavajajo svoje podložnike v borbo proti podložnikom drugih oblastnikov. Cervantes priznava vojno kot pravično le v obrambi, in to vidi udejanjeno samo v bitki pri Lepantu. Korumpirane družbe vodijo nepravične vojne s pomočjo skorumpirane vojske. Moralno stanje neke družbe pride do izraza v moralnem stanju njene vojske. Vojske najemnikov, vedno pripravljenih na plenjenje in ropanje, odsevajo moralni propad družbe, v kateri je Cervantes živel. Moralno stanje te družbe pride do izraza v odnosu do ostarelih in izčrpanih vojščakov, ki stara leta preživljajo kot berači, namesto da bi družba skrbela za njihovo dostojno preživetje.

19.06.2017