V članku obravnavam proces nastajanja zamisli o meji med "slovenskim" in "hrvaškim" nacionalnim ozemljem na področju zahodne Ogrske. Zamisel je bila sprva artikulirana kot jezikovna premisa v delih slavnega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki je ozemlje današnjega Prekmurja razumel kot prostor, kjer se govori slovenski jezik. Od srede 19. stoletja naprej je Kopitarjevo klasifikacijo apropriiralo slovensko nacionalno gibanje, ki je predpostavljalo, da so govorci slovenskega jezika na Ogrskem tudi pripadniki zamišljene slovenske skupnosti. V tem kontekstu je bila slovenska jezikovna - nacionalna meja sredi 19. stoletja prvič upodobljena na zemljevidu (Peter Kozler). V vsega nekaj desetletjih se je predstava o nacionalni ločnici v današnjem Prekmurju, ki da v odnosu do Hrvatov poteka po reki Muri, dodobra utrdila med slovenskimi nacionalnimi aktivisti na področju cislajtanskih dežel. Ob razpadu Avstro-Ogrske in po podpisu trianonske mirovne pogodbe pa je tudi dejansko začela razmejevati slovenski nacionalni prostor od sosednjega hrvaškega.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-9SGLD362

COBISSID

65657698

Objavljeno

27.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kosi, Jernej (2017). "However, the language here is changing gradually, and .... Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 57, številka 2, str. 33-49. URN:NBN:SI:doc-9SGLD362 from http://www.dlib.si

MLA:

Kosi, Jernej. ""However, the language here is changing gradually, and ...." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 57. številka 2 (2017) str. 33-49.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9SGLD362>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)