Vitamin D in presnovki : fiziologija, patofiziologija in referenčne vrednosti

slovenski

1996

letnik 35, številka 4

vitamini    vitamin D    presnova 

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V predstavljenem delu smo določili orientacijske referenčne vrednosti vitaminaD in njegovih presnovkov v krvnem serumu ljudi, ki jih imamo glede na presnovo vitamina D za zdrave. Pri delu smo sledili priporočilom, ki jih je zadoločanje referenčnih vrednosti objavila Mednarodna zveza za klinično kemijo. Najprej smo predstavili nomenklaturo, fizikalno-kemijske lastnosti, fiziologijo in patofiziologijo vitamina D ter najznačilnejše bolezni, povezanes spremembo serumskih koncentracij vitamina D in presnovkov. V nadaljevanju smo opisali analizni postopek za določanje koncentracije vitaminaD in presnovkov, ki ga uporabljamo na Inštitutu za klinično kemijo in klinično biokemijo. Izbrali smo metodo, kjer vse tri presnovke določamo sočasno. Metoda ima tri stopnje: deproteinizacija seruma (acetonitril), ločevanje presnovkov in določanje koncentracije posameznih presnovkov. Referenčne posameznike smo izbrali prospektivno - uporabili smo kri, ki je ostala po analizah ob rednih sistematskih pregledih. Po izključevanju na podlagi meril, ki smo jih postavili glede na ugotovitve o fiziologiji in patofiziologiji vitamina D, smo dobili 120 vzorcev za kalciol in kalcitriol, za kalcidiol pa smo imeli na razpolago 240 vzorcev, ki smo jih razdelili na spomladansko in jesensko podskupino. Izbrali smo neparametrično statistično obravnavo, kljub temu pa smo določili tip porazdelitve, ki je bila pri vseh presnovkih normalna (Gaussova). Nato smo izračunali range 2,5 in 97,5 percentila. Te predstavIjajo spodnjo in zgornjo mejo referenčnega intervala. Nato smo izračunali še intervale zaupanja 0,90 za zgornje in spodnje meje referenčnega intervala. Ugotovili smo tudi, da se spomladanske in jesenske vrednosti kalcidiola med seboj značilno razlikujejo. (Abstract truncated at 2000 characters).

02.07.2015