Povzetek. Oglaševalska stroka se proti številnim kritikam na njen račun bori ne le z argumentacijo legitimnosti svojega početja, pač pa zlasti z izdelanim sistemom samoregulative oglaševanja. Sistem, ki temelji na sprejetju rigoroznih kodeksov oglaševanja, je v partnerskem razmerju z zakonodajo in služi sankcioniranju posamičnih oglaševalcev, ki v gonji po profitu prekršijo temeljne moralne norme. Kljub dejstvu, da je oglaševanje ena najbolj reguliranih oblik komuniciranja, se v medijski prostor še vedno prikradejo posamezna etično sporna sporočila. Ker je neetičnost uporabe komunikacijskih sredstev skoraj vedno posledica neetičnosti njihovega uporabnika ali naročnika, je dokončno rešitev problema moč iskati tudi v spremembi paradigme menedžmenta. Sodobni trendi, ki opisujejo prehod k razsvetljenemu podjetništvu, najavljajo tovrstne spremembe in oglaševanju tako postavljajo nov izziv - da postane etična komunikacija ne le zaradi nuje lastne legitimizacije, ampak iz nuje po samoumevni etičnosti procesov menjave v družbi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-CBXDM4H7

COBISSID

10459878

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jančič, Zlatko (1999). Etično oglaševanje in samoregulativa. Teorija in praksa, letnik 36, številka 6, str. 957-975. URN:NBN:SI:doc-CBXDM4H7 from http://www.dlib.si

MLA:

Jančič, Zlatko. "Etično oglaševanje in samoregulativa." Teorija in praksa letnik 36. številka 6 (1999) str. 957-975.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CBXDM4H7>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)