Članek poskuša pojasniti, kako in zakaj smo našli lokalne nevladne organizacije, ki opravljajo vlogo alternativnih komunikatorji znanosti v družbenih konfliktih glede kmetijske biotehnologije. Prvič, pregled literature kaže, da je ob tveganjih modernizacije postal tehno-znanstveni razvoj protisloven, kar se kaže v interdisciplinarnih nasprotjih, ki tudi sprožajo ta protislovja. To ustvarja priložnosti za znanstveno podprto javno kritiko znanosti in tehnologije v novih družbenih gibanjih. Poleg tega je komercializacija znanosti na eni strani prinesla "znanstveno-industrijski kompleks", ki ga združujejo gospodarski interesi za promocijo biotehnologije, in na drugi strani prispevala k praksi komuniciranja znanosti, ki uporablja logiko odnosov z javnostmi in komuniciranja podjetij. Ko je težko razlikovati institucionalno komuniciranje znanosti od poslovnega komuniciranja, nevladne organizacije spodbijajo in preokvirjajo znanstvena spoznanja, da bi spodbudile epistemološke premike v institucionaliziranih znanstvenih pojmovanjih ter diskurzivne spremembe družbenih vrednot, iz katerih izhaja znanost. Drugič, članek poroča o ugotovitvah šestih poglobljenih intervjujev z govorci nevladnih organizacij, katerih cilj je pojasniti, kako nevladne organizacije razumejo svoje soočenje z znanostjo v razpravi o gensko spremenjenih organizmih in kako so se postavile v vlogo alternativnih komunikatorjev znanosti. V zaključku članka je nekaj priporočil za novinarstvo nasploh in zlasti za novinarstvo o znanosti posebej.

Pravice