The first translations of Harlem renaissance poetry in Slovenia

angleški

2008

letnik 41, številka 1/2

ameriška književnost   ameriška poezija   črnska poezija   literarno prevajanje   prevodi

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Po državljanski vojni se je v ZDA pričelo množično preseljevanje črncev z rasističnega juga na sever, kjer je bilo rasizma manj in so bile razmere boljše. Vendar so severnjaki črnce kmalu potisnili na rob družbe, v črnske gete in jim ponujali težka in slabo plačana dela. Proti književnemu stereotipudobrodušnega in nasmejanega črnca oz. črnke se je v dvajsetih letih minulega stoletja borilo tudi newyorško literarno gibanje, imenovano Harlemskarenesansa. Bilo je sicer razdeljeno, a njegov kvalitetnejši del se jeusmeril v prikazovanje črnskega trpljenja, zaradi česar so ga nekateri literarni zgodovinarji povezovali s proletarskim gibanjem, ki je bilo tisti čas v ZDA zelo močno. Na slovenskem je bil Mile Klopčič tisti, ki je to poezijo prvi predstavil v svojih prevodih. Peščica jih je izšla v slavnostni ameriški številki Ljubljanskega zvona poleti 1934, ko je Louis Adamič po devetnajstih letih prišel na prvi obisk svoje stare domovine. Ob njegovi spodbudi in malo tudi z njegovo pomočjo je Klopčič bralcem predstavil pesmi Langstona Hughesa, Jamesa Weldona Johnsona, Counteeja Cullena in Sterlinga Browna. Zanimivo je, da Klopčič ni zaupal svojemu znanju angleščine in je rajeprevajal iz nemške antologije Afrika singt, ki jo je 1929 na Dunaju in v Leipzigu izdala Anna Nussbaum. Z izjemo dveh pesmi, ki ju je z Adamičevo pomočjo prevedel iz angleščine, je Klopčič prevajal iz nemških prevodov. Tako smo Slovenci dobili prevod prevodov in ker nemški prevodi niso bili najboljši,so tudi Klopčičeve pesmi bolj slabi približki izvirnikov. Študija seosredotoča na tako imenovano črnsko komponento pesniških besedil, predvsem na tipično črnsko izrazoslovje ter elemente bluesa in jazza. Skuša ugotoviti, v kolikšni meri je tako nemškim prevajalcem kot Klopčiču uspelo prenesti kulturne značilnosti harlemske poezije. Pri prevodih iz nemščine se ravno ta dimenzija najprej izgubi, medtem ko sta prevoda iz angleščine nekoliko boljša.Čeprav se je Klopčič s pesmimi zelo trudil in jih tudi popravljal, da so lepše zvenele - večinoma jih je ponovno izdal 1952 v svoji antologiji Divjigrm - pa moramo žal reči, da je vrednost njegovih ćizdelkovć predvsem zgodovinska.

30.03.2018