I temi antropologici della Costituzione pastorale "Gaudim et spes" nel contesto della teologia post-conciliare : in memoriam del prof. Ciril Sorč
The anthropological themes of the “Gaudium et Spes” Constitution in the context of post-conciliar theology : in memoriam of prof. Ciril Sorč
Antropološke teme pastoralne konstitucije "Gaudim et spes" v kontekstu pokoncilske teologije : in memoriam prof. Cirilu Sorču

italijanski

2025

letnik 85, številka 2

Božja podoba v človeku   drugi vatikanski koncil   ekologija   Gaudim et spet   občestvo   posinovljenje   teološka antropologija

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pastoralna konstitucija „Gaudium et spes“, ki je bila objavljena pred natanko 60 leti, zagotovo predstavlja odločilen korak pri oblikovanju traktata, imenovanega teološka antropologija, ki še danes nima dokončne fiziognomije in je še vedno razpet med dvema neločljivima in obenem dopolnjujočima se razsežnostma: substancialno, ontološko in pa eksistencialno, ki človeka kot osebo postavlja v kontekst zgodovine odrešenja. Prispevek koncilskega dokumenta, ki naj bi bil predvsem pastoralno orodje Cerkve, je dragocen tako zaradi tem, ki jih začrta, kot zaradi jezika, ki ga uporablja. V središču je pojem človeka, ustvarjenega po Božji podobi in poklicanega začrta z Bogom ter z brati in sestrami, in njegov odnos do stvarstva. Koncil predlaga Kristusa, pravega človeka, novega Adama, za oporno točko celotnega antropološkega razmišljanja. Kljub tem pomembnim korakom pa gre šele za začetek dojemanja človeka kot odnosnega bitja – v luči njegove poklicanosti k posinovljenju, resničnosti bitja na poti, vzajemnosti in občestva med ljudmi ter ustreznega mesta človeka v stvarstvu, kjer je vse ustvarjeno med seboj tesno povezano.

17.02.2026