Proučevanje izpogajane avtonomije Južne Tirolske kaže, kako je mogoče, da na tem italijanskem alpskem območju uspešno sobivajo tri jezikovne skupnosti (govorci nemškega, italijanskega in ladinskega jezika) in zakaj obstajajo različna mnenja o tem, kako spremeniti Drugi statut o avtonomiji iz leta 1972. Avtorica v članku obravnava ključne dejavnike in postopkovne mehanizme, ki so prispevali k zasnovi in uresničevanju participatornega sistema upravljanja in manjšinskega režima. Najprej osvetli poravnavo mednarodnega spora v času po drugi svetovni vojni, v nadaljevanju pa analizira delovanje posebnih teles (Komisija 19 in Skupne komisije), ki so bistveno prispevala k vzpostavitvi južnotirolskega samoupravnega režima. Članek v sklepnem delu obravnava pravni okvir in Konvencijo o avtonomiji, široko zasnovan posvetovalni proces participacije, ki je namenjen oblikovanju predlogov za revizijo Drugega statuta o avtonomiji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-I4XDPEKY

COBISSID

13421901

Objavljeno

04.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Alber, Elisabeth (2017). South Tyrol's negotiated autonomy. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 78, str. 41-58. URN:NBN:SI:doc-I4XDPEKY from http://www.dlib.si

MLA:

Alber, Elisabeth. "South Tyrol's negotiated autonomy." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 78 (2017) str. 41-58.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I4XDPEKY>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)