Zeleno socialno delo in okoljska pravičnost na primeru vode in hidroenergije

slovenski

2021

letnik 60, številka 2

hidroelektrarne   Jugovzhodna Evropa   Kruščica   okoljska pravičnost   okoljske katastrofe   zeleno socialno delo

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Zeleno socialno delo poudarja, da človeka ni mogoče ločiti od naravnega okolja, v katerem živi, (upoštevajoč floro in favno) in da je potrebno holistično razumevanje naravnih struktur in neživega okolja. Cilj zelenega socialnega dela je razvijanje socialnodelovne prakse, ki upošteva soodvisnost med obojim, človekom in naravo, redistributivno pravičnost in omogoča refleksijo o neenaki razporeditvi družbene moči. Okoljske katastrofe neenakomerno vplivajo na ljudi in bolj prizadenejo tiste, ki so ekonomsko najranljivejši; to se kaže v zdravju in duševnem zdravju ljudi. Članek analizira vprašanje okoljske pravičnosti in okoljskega žalovanja, ki se nanaša na ravnanje z vodnimi viri in uporabo hidroenergije. Ta sicer velja za "zeleno energijo", a treba je upoštevati študije, ki hidroenergijo vidijo kot vzrok okoljskega opustošenja. Zeleno socialno delo mobilizira skupnosti in posameznike, da opozarjajo na nove neenakosti. Članek se osredotoči na regijo Jugovzhodne Evrope, kjer je veliko nasprotovanj lokalnega prebivalstva proti gradnji novih hidroelektrarn. Podrobno opisan primer iz Bosne in Hercegovine, kjer so "pogumne ženske Kruščice" uspešno ustavile interese lokalnih in mednarodnih investitorjev in korporacij za gradnjo hidroelektrarn v lokalnem okolju in okrepile skupnostno solidarnost, ima veliko izpovedno moč tudi za zeleno socialno delo.

16.06.2021