Razvoj supervizije na področju socialnega varstva in uvajanje izobraževanja za supervizorke

slovenski

2020

letnik 59, številka 4

podpora   psihoanaliza   socialno delo   študija primera   učni načrt   zgodovina

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Avtorica na podlagi poglobljenih intervjujev z izvajalkami supervizije pokaže, kako je potekalo umeščanje supervizije v prakso socialnega varstva. Prikaže zgodovinski razvoj supervizije v socialnem delu in ponazori, da so nanjo sprva vplivale teorije drugih strokovnih področij (teorije o učenju, psihoanaliza, medicina, psihiatrija in psihologija), k največjim spremembam v procesu izvajanja supervizije v okviru socialnega varstva pa je pripomoglo prav strokovno področje socialnega dela. Razvoj pokaže, da je supervizija v socialnem delu prešla iz tako imenovane tradicionalne supervizije, ki temelji na paradigmi, temelječi na problemu - z namenom, da najprej analiziramo problem in ga potem rešujemo (osrednje vprašanje je, kaj je narobe, in je to treba popraviti) - k paradigmi iskanja rešitev. In od supervizije, usmerjene k rešitvi - da bi poiskali nekaj novega, ustvarili nove priložnosti in soustvarjali - k pozitivni superiviziji, pri kateri je osrednje vprašanje, kaj deluje, da bi supervizantke to lahko razvijale še naprej. Osredotočenost je na tem, kaj deluje, in na virih moči supervizantke, na njenih kompetencah, ne pa na njenih šibkostih in slabostih.

16.06.2021