Fragment o dimenzijah emocije, "mathesisa" in časa v čisto glasbenem : pripombe ob Preludiju k faunovemu popoldnevu Claudea Debussyja
A fragment on the emotion, "mathesis" and the time dimension of the purely musical : marginalia with Prelude to the afternoon of a faun by Claude Debussy

angleški

2007

letnik 43, številka 2

čisto glasbeno   filozofija glasbe   glasba

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

V dialogu iz Kaj je glasba? Carla Dahlhausa in Hansa Heinricha Eggebrecht je glasba opredeljena kot "matematizirana emocija" ali "emocionalizirani 'mathesis'". Kot poudarja Marija Bergamo, gre za način izpostavljanja enakosti, neizogibnosti konstituiranja glasbe kot emotivno in racionalne organizacije v dimenziji časa. Marija Bergamo nenehno išče tista določila glasbenega dela kot "avtonomnega estetskega dejstva", ki temeljijo in katerih resnično bistvo leži "znotraj narave in bistva glasbe same". Z drugimi besedami, izhodišče njenega pogleda na (umetno) glasbo je njena refleksija o "čisto glasbenem", o "naravi glasbenega". Poskusi določitve tega, kaj je čisto glasbeno, in doumeti naravo čutov in neizbežnost človekove glasbene dimenzije obstajajo od začetkov glasbe in mišljenja o glasbi. V tem kontekstu obstaja tesna povezava med pogledi Marije Bergamo in sodobnejšim vedenjem in mišljenjem o glasbi pri različnih disciplinah. V ožjem smislu je pojem čisto glasbenega tesno vezan na estetsko avtonomijo, na avtonomijo glasbe ali glasbeno avtonomijo. S tega gledišča - skladno s pogledom Marije Bergamo - bi rekla, da čisto glasbeno v glasbenem delu obstaja neodvisno od ne/avtonomnosti (ne glede na katero koli funkcijo, razen estetske), kakor tudi neodvisno od vira njegovih vsebin (glasbenih ali zunajglasbenih), in da vselej, ko "nekdo misli v glasbenem smislu in ga le-ta ujame" (emotivno, s svojim mathesis-om in časom), ustvari, prinese in obvlada njeno specifično (nekonceptualno percipirano) glasbenosemantično raven. To je v prispevku prikazano, vsaj delno, na značilnem in (v mnogih ozirih) paradigmatskem zgledu- na Preludiju k faunovemu popoldnevu Claudea Debussyja. Zatorej racionalizem magičnega nadiha (in/ali: v glasbi; z glasbo; in po možnosti /z glasbo/ o glasbi), kot "matematizirana emocija" ali "emocionalizirani 'mathesis'" v dimenziji časa stvarja - v čisto glasbenem smislu, utemeljenem na čisto glasbeni logiki - unikatno obliko nekonceptualne kognicije.

17.07.2012