Samomor je izjemno zapletena tema, na katero vplivajo številni dejavniki, ki vključujejo biološke, biokemične, kulturne, sociološke, medosebne, psihološke, filozofske, zavestne in nezavedne komponente. Iz pregleda novinarskih objav, bolniških kartotek iz hrvaških psihiatričnih ustanov in znanstvenih razprav o samomoru v medicinski literaturi iz obdobja od osemdesetih let 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja je razvidno, da se pogledi novinarjev in psihiatrov iz tistega obdobja precej razlikujejo glede opredeljevanja razlogov za poskuse samomora. Odsotnost doslednih razlag poudarja nedoumljivost skrajne odločitve posameznika, da si vzame življenje. Čeprav so številni strokovnjaki in laiki trdili, da poznajo natančne motive za samomor, so nekateri še vedno iskali razlago v nezemeljskih silah ali posameznikih z nadnaravnimi močmi. Za bolj poglobljeno razumevanje samomora je zaradi njegove večplastne narave v osnovi potreben pretanjen in celovit pristop, ki vključuje različne discipline in poglede.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-OR8KC37Y

COBISSID

212525571

DOI

10.51663/pnz.64.2.04

Objavljeno

16.05.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Seferović, Jelena (2024). Perspectives on suicide. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 64, številka 2, str. 77-96. URN:NBN:SI:doc-OR8KC37Y from http://www.dlib.si

MLA:

Seferović, Jelena. "Perspectives on suicide." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 64. številka 2 (2024) str. 77-96.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OR8KC37Y>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)