Éduard Glissant, pesnik, romanopisec in esejist iz Guadeloupa (Francoski Antili) se je zavezal preučevanju posebnosti karibske identitete, to je identitete brez korenin, oblikovane po modelu suženjske ladje, natovorjene s črnskimi sužnji, pripeljanimi z vseh koncev Afrike. Ti ljudje niso imeli nobene skupne kulture, ker tudi niso imeli nikakršnega skupnega utemeljitvenega mita. Njihova rizomska identiteta se je pozneje oblikovala v ograjenem kraju, ki je hkrati kraj neštetih možnosti; takšen kraj je plantaža. Pojav, ki se imenuje kreolizacija, ni posledica križanja, marveč posledica povsem nepredvidljivega mešanja. Glede na to Éduard Glissant skozi prizmo branja Deleuza in Guattarija predlaga pojem Poetika Odnosa, s čimer misli na drugačno razmerje do Drugega, razmerje, ki nikakor ni odvisno od odnosa med vladajočim in vladanim. Znotraj tega odnosa bi se utegnila skrivatitudi pojmovna dvojica strpnost - nestrpnost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-PI5YPZOC

COBISSID

2166103

Objavljeno

09.08.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Estéoule-Exel, Marie-Hélene, Kernev-Štrajn, Jelka (2010). Poetika Odnosa. Šolsko polje, letnik 21, številka 5/6, str. 191-199. URN:NBN:SI:doc-PI5YPZOC from http://www.dlib.si

MLA:

Estéoule-Exel, Marie-Hélene, Kernev-Štrajn, Jelka. "Poetika Odnosa." Šolsko polje letnik 21. številka 5/6 (2010) str. 191-199.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PI5YPZOC>

Šolsko polje
2003-
(Zbirni zapis)

številka

Šolsko polje
2010
(Celotna številka)