Teorije demokracije štejejo komunikacijsko interakcijo med državljani za osrednjo. V zadnjih letih je ideja posvetovalne demokracije poživila elemente politične teorije s komunikacijsko perspektivo. Ideja v veliki meri izvira iz habermasovske tradicije in povezuje teorije civilne družbe in državljanstva. Ima torej močno normativno razsežnost. Obstajajo pa tudi težave in namen članka je preskusiti pojmovanje posvetovalne demokracije z umestitvijo v okvire, ki bi ga napravili bolj uporabnega za teoretsko in empirično delo. Članek se začenja s kratko predstavitvijo teoretskega ozadja. Avtor nato razpravlja o nekaterih sodobnih vprašanjih konceptualizacije, zlasti ali naj bi bil javni govor del vsakdanje konverzacije ali posebna vrsta interakcije. Definicijska vprašanja so izhodišče za obravnavo dveh nedavnih empiričnih prispevkov. V zaključku članek umešča posvetovalno demokracijo v analitski okvir državljanske kulture. Posvetovalna demokracija ali enostavno razpravljanje postane ena izmed šestih razsežnosti državljanske kulture.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-RMQSZLI8

COBISSID

21463645

Objavljeno

14.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Dahlgren, Peter (2002). In search of the talkative public. Javnost (Ljubljana), letnik 9, številka 3, str. 5-25. URN:NBN:SI:doc-RMQSZLI8 from http://www.dlib.si

MLA:

Dahlgren, Peter. "In search of the talkative public." Javnost (Ljubljana) letnik 9. številka 3 (2002) str. 5-25.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RMQSZLI8>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)