L’ambivalence du personnage du diable dans les contes martiniquais : la preuve par les chaînes de référence

francoski

2025

hudič   konstrukcija lika   kreolske pravljice   Mali Antili   referenčne verige

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek z jezikoslovnega vidika proučuje dvojno vlogo hudiča v kreolskih oz. martiniških ljudskih pripovedkah. Pri tem se še posebej posveča analizi referenčnih verig. V nasprotju z evropsko pripovedno tradicijo, v kateri hudič običajno pooseblja popolno in nedvoumno zlo, je v antilskih ljudskih pripovedkah ta lik prikazan na bolj zapleten in raznovrsten način: kot zloben in protisloven, pa tudi koristen in včasih celo pozitiven. Analiza štirih ljudskih pripovedk (Couillon-nade ka rété pou maîtt yo, Jes Makak, Le sang ka palé in Ti Jan épi diables-la) kaže, kako jezikovne značilnosti pripovedi, zlasti referenčne verige pomagajo razkriti ali zamegliti hudičevo pravo osebnost. Referenčne verige smo proučevali z vidika dolžine, kompleksnosti zgradbe in sposobnosti ustvariti jasno ali dvoumno podobo lika.Hudič je v pripovedkah omenjen na različne načine – med drugim z lastnimi imeni, osebnimi zaimki in spoštljivimi izrazi, ki odražajo njegov družbeni položaj, moralno držo in odnos do drugih književnih likov. Ključno vlogo v pripovedi in pri ideološkem ustroju hudiča ima tudi kreolski jezik, ki prinaša pomenske plasti, nanašajoče se na lokalne kulturne, družbene in zgodovinske kontekste. Hudič v kreolskih ljudskih pripovedkah torej ni trdno določen arhetip, temveč bolj označevalec družbenih, kolonialnih in verskih napetosti na Malih Antilih. Analiza referenčnih verig nam omogoča, da kreolske ljudske pripovedke beremo kot kritična besedila, ki opozarjajo na izražanje moči, na prevare in nevarnosti videza, ki vara.

27.02.2026