Starejši zaposleni – izziv v družbi in na delovnem mestu

slovenski

2026

letnik 3, številka 6

delovno mesto   demografske spremembe   kadrovanje   medgeneracijsko sodelovanje   staranje   starost

B. Macuh
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Starost in staranje sta življenjski dejstvi, s katerima se soočamo vsi. V zadnjih šestdesetih letih se je pričakovano življenjsko obdobje podaljšalo za 13 let, imamo tudi več zdravih let kot naši predniki. Slovenska družba se, tako kot številne druge, sooča s staranjem prebivalstva – univerzalnim izzivom sodobnega časa. Povečuje se pritisk na delovno aktivno populacijo, kar ponazarja tudi koeficient starostne odvisnosti starejših. Demografske spremembe vplivajo na trg dela in s tem tudi na pokojninski, zdravstveni in socialni sistem. Eden od odgovorov na te izzive je koncept aktivnega staranja, ki ga podpirajo država z zakonodajo in podjetja z ustreznimi ukrepi. Ključno je načrtovanje in izvajanje ukrepov, ki omogočajo, da starejši delavci ostanejo dlje časa aktivni in učinkoviti. To vključuje prilagojeno delovno okolje, ustrezno organizacijo dela, spodbujanje zdravega življenjskega sloga, dobre medosebne odnose, medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje. Starejši zaposleni imajo številne prednosti, ki lahko koristijo podjetju. Pomembno pa je zavedanje, da gre za heterogeno skupino, zato moramo biti pri obravnavi starejših posebej pozorni, da se izognemo posploševanju in stereotipom, ki vodijo v starizem. V starajoči se družbi je ključno tudi medgeneracijsko sodelovanje, ki vključuje izmenjavo izkušenj, znanja, druženje, pomoč med generacijami ter ohranjanje socialne mreže, materialne varnosti in kulturne dediščine. Zmožnosti in znanje starejših predstavljajo pomemben del človeškega in družbenega kapitala. Njihova aktivacija in uporaba bi okrepili družbeni položaj starejših ter razbremenili mlajše generacije. Za trajnostni družbeni razvoj je ključno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo na mlajše.

26.08.2026