The Sociology of hate speech
La sociologia del discorso d'odio

angleški

2025

letnik 35, iss. 4

čistost   meja   migracija   nacionalizem   sovražni govor

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava sovražni govor kot kompleksen družbeni pojav, ki presega pravne definicije in zahte-va poglobljeno sociološko analizo. Cilj je pokazati, da sovražni govor ne predstavlja zgolj individualnega izražanja predsodkov in diskriminacije ali medosebne sovražnosti, temveč deluje kot mehanizem, ki odraža in utrjuje obstoječe družbene hierarhije ter sistemske neenakosti. Tekst osvetli povezave med sovražnim govorom in konceptualizacijami nacionalizma, rasizma, spola ter migracij. Na ta način preučuje, kako sovražni govor deluje kot mehanizem utrjevanja družbenih hierarhij. Analiza vključuje sociološko interpre-tacijo javnega diskurza, medijskih reprezentacij in politične retorike, pri čemer se osredotoča na strukturne posledice sovražnega govora – predvsem za marginalizirane skupine. Na ta način razkriva, da sovražni govor pogosto cilja prav na marginalizirane skupine, ki so že tudi zgodovinsko v podrejenem položaju, ter da ima konkretne posledice: od psihološke škode in družbene izključenosti do normalizacije diskriminator-nih politik in nasilja. Poseben poudarek je namenjen vprašanju moči: kdo ima dostop do javnega govora in kdo je tarča brez možnosti odgovora. Članek zagovarja potrebo po intersekcionalnem pristopu, ki povezuje makrostrukture z mikrorealnostmi vsakdanjih predsodkov. V zaključku poziva k širšemu sociološkemu an-gažmaju pri obravnavi sovražnega govora kot družbenega pojava, ki oblikuje identitete, utrjuje neenakosti in vpliva na prihodnost vključujočih družb.

19.01.2026