Ali desetletniki v Sloveniji berejo bolje ali slabše od vrstnikov v Evropi?

slovenski

2014

letnik 25, številka 3/4

mednarodne raziskave   PIRLS    preverjanje znanja    branje   bralna pismenost   učenci   osnovne šole

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Dosežek posamezne države v mednarodni primerjalni raziskavi znanja Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS je določen s povprečjem dosežkov posameznih učencev, ki so v raziskavi sodelovali, njihovi dosežki pa so določeni s petimi verjetnimi vrednostmi (PV), določenimi po metodologiji IRT. Bralni dosežek je postavljen na 500 točk, standardni odklon pa na 100 točk. Različne raziskave od leta 1966, ko je izšlo t. i. Colemanovo poročilo, ugotavljajo velik vpliv socioekonomskih dejavnikov na učne oziroma akademske dosežke. Tudi v mednarodni raziskavi Reading Literacy 1991 in mednarodnih raziskavah bralne pismenosti PIRLS 2001, 2006 in 2011, v katere je bila vključena Slovenija, ugotavljamo povezanost med socioekonomskimi dejavniki (SES) in bralnimi dosežki. SES v teh raziskavah najpogosteje opredeljujemo s kazalniki izobraženosti staršev in števila knjig, ki jih imajo družine doma, saj sta se izkazala kot pomembna dejavnika v vseh državah. Razlike v dosežkih nekaterih skupin učencev so zelo velike. Medtem ko razlika v dosežkih med spoloma v Sloveniji običajno znaša le okoli petino standardnega odklona, so razlike v dosežkih otrok različno izobraženih staršev lahko velike tudi za cel standarden odklon (100 točk in več). Učenci, katerih starši so izobraženi, berejo približno enako dobro kot njihovi vrstniki iz podobnih družin v ostalih evropskih državah, medtem ko to za otroke manj izobraženih staršev ne velja: ti berejo slabše od svojih vrstnikov po Evropi. Sprašujemo se, zakaj se celo v strokovni javnosti razlikam v dosežkih med spoloma pripisujejo tako velike razlike, medtem ko razlike v dosežkih različnih socialnih skupin pogosto ostajajo spregledane. Seveda je vprašanje razlik med spoloma na vseh družbenih področjih pomembno, toda vprašanje, zakaj razlikam v velikosti petine standardnega odklona namenjamo večjo družbeno pozornost kot razlikam v velikosti celega standardnega odklona, ostaja v veliki meri neodgovorjeno.

19.04.2017