Beneath the invisible cloud : kamishibai after 11 March : between disaster risk education and memorialisation

angleški

2019

letnik 7, številka 1

11. marec   cunami   izobraževanje o nevarnostih (naravnih) nesreč   japonsko papirnato gledališče   kamišibaj   sevanje   spominjanje   veliki potres na jugu Japonske

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Veliki potres na jugu Japonske, cunami in jedrska nesreča 3. marca 2011 niso bile prve velike nesreče, ki so prizadele Japonsko, a so kljub temu širše znane kot najhujša katastrofa na Japonskem po drugi svetovni vojni. Več tisoč ljudi se je moralo spoprijeti s travmatičnimi posledicami razdejanja, o svoji izkušnji pa so hoteli spregovoriti tudi prihodnjim rodovom. Da bi lažje prebrodili travmatične dogodke, so se številni preživeli zatekli k umetnosti in kulturi. Med umetniškimi oblikami, po katerih so posegali, je bil tudi kamišibaj, japonsko papirnato gledališče. Prispevek prinaša analizo načinov uporabe kamišibaja po marčevski nesreči in pokaže, da se je kamišibaj uporabljal kot orodje za posredovanje izkušenj in kot mehanizem, ki je preživelim omogočil, da predelajo travmatične dogodke in odkrito žalujejo. S katastrofo povezani kamišibaji tako ne ustrezajo uveljavljeni tipologiji papirnatega gledališča, ampak predstavljajo hibridno obliko med praksami spominjanja in izobraževanjem o nevarnostih (naravnih) nesreč v smislu tradicionalnega izobraževalnega kamišibaja. V zaključku zato predlagam nov termin kamišibaj spominjanja (kataritsug kamishibai), saj poudarja specifične lastnosti tovrstne oblike kamišibaja.

19.02.2020