Delavski oder in amaterski učinek "proletarske igre"
The Worker Stage (Delavski oder) and the amateur effect of "proletarian acting"

angleški
slovenski

2020

letnik 8, številka 1

amatersko gledališče   Bertolt Brecht   Branko Kreft   Delavski oder   delavsko gledališče   Ferdo Delak   proletarska igra

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V historiografiji slovenskega gledališča je splošno sprejeta teza, da so bila dramatična društva najpomembnejši dejavnik postopnega prehoda iz diletantizma v profesionalizacijo slovenskega gledališča. V zgodovini slovenskega gledališča pa je obstajal tudi vzporedni tok - delavski odri, ki so jih ustanovili v mnogih slovenskih mestih zlasti po koncu prve svetovne vojne. To so bili amaterski odri, ki jih je bolj kot ustanavljanje poklicnih in narodnih gledališč vodila ideja socialne emancipacije. Nekateri med njimi, zlasti Delavski oder v Ljubljani, so uprizarjali kakovostne predstave. Avtorjeva teza je, da je bilo to mogoče zato, ker je Delavski oder v času, ko sta ga vodila Bratko Kreft in Ferdo Delak, razvil značilni način uprizarjanja in ni podlegel skušnjavi, da bi vstopil v neproduktivno (in vnaprej izgubljeno) tekmovanje s poklicnimi slovenskimi gledališči. Poleg tega nam lahko Brechtova zamisel o "enostavni igri", ki naj bi bila "alfa in omega proletarske igralske umetnosti", pomaga razložiti uspeh Delavskega odra. Brecht meni, da so igralci, ki prakticirajo "proletarsko igro", amaterji, vendar pa nikakor niso diletanti. V prispevku avtor predstavi ugotovitve o repertoarju in uprizoritvenih praksah Delavskega odra v Ljubljani z vidika te Brechtove konceptualne in metodološke razmejitve, ki jo - po analogiji z njegovim "potujitvenim učinkom" - imenuje amaterski učinek "proletarske igre".

15.07.2020