Les traits d'oralité dans deux manuels de français langue étrangere

francoski

2012

didaktika   francoščina   govorjeni diskurz   metodika   tuji jeziki   učbeniki   ustno sporočanje

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Svoj prispevek avtorica začne s kratkim pregledom mesta ustnega sporočanja v metodologijah poučevanja francoščine kot tujega jezika skozi različna zgodovinska obdobja. Ustno sporočanje je imelo v posameznih metodologijah - in posledično učbenikih - različno pomembno vlogo; v zadnjem obdobju je v akcijsko usmerjenem pristopu posebej poudarjeno sporazumevanje v avtentičnih življenjskih situacijah in s tem tudi vloga ustnega sporočanja. Po pregledu literature različnih avtorjev, ki so se ukvarjali z razlikami med pisnim in ustnim diskurzom, skuša na podlagi njihovih ugotovitev postaviti kriterije za analizo govorjenih besedil v učbenikih. Za analizo izbere besedila v dveh učbenikih, Le nouveau sans frontieres (izšel leta 1988) in Version originale (2009). Namen analize je v besedilih opazovati oblike, tipične za govorjeni diskurz (oblike, povezane z izgovorom, besediščem, slovničnimi strukturami, izraze za navezovanje stikov in pozdrave ob odhodu ter t. i. oklevanjem). Izhodiščna hipoteza, da bo več za govorjeni diskurz tipičnih oblik prisotnih v novejšem učbeniku, je po pričakovanju potrjena. V zaključku avtorica problematizira še rabo različnih jezikovnih registrov in odpira nekatera vprašanja, na katera v prispevku ni uspela najti odgovorov.

22.05.2014