GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
F
UBLJANA, 20. JULIJA 1956
LETO III., ŠTEV. 55
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
DRUŽBENI PLAN
Na podlagi 1„ 2., 7. lil 9. člena 1 plašnega zakonu o ureditvi občin ? »krajev (Ur. I. FLRJ št. 26-269/55) ■l ?8 podlagi čl. 50 Zakonu o občin-ljudskih odborih (Ur. I. LRS iv’ *9/32), v zvezi z določbami Zvez-'• L1;^8 družbenega plana za leto 1956 L FLRJ št. 14-155/56), določbami r , uibenega planu Ljudske republi-Slovenije za leto 1956 (Ur. 1. ; 15-45/56) in na podlagi 8., 10. in *' o*. Statuta Občine z dne 19. avli j?.**8 1955 je sprejel občinski ljud-t °dbor Ljubljana-Center na 10. red-jf a°jt dne 14. junija 1956 iti
«•	DRUŽBENI PLAN
;v,:ioČlne Ljubljana-Center za leto 1956
K	PRVI DEL
d' Razvoj gospodarstva v letu 1956 . Smernice in ukrepi družbenega 8n« občinskega ljudskega odbora gj ‘ nadaljnji razvoj gospodarstva »iSl *evaj° ,ial°Ke zveznega, repub-,e,ti8a in okrajnega plana in pred-..' , V8jo za leto 1956 uresničenje fj, ilndnjih osnovnih nalog: d1!. *• Povečanje proizvodnje, predaj' "1 proizvodnje za široko potroš-- 0 hi izgradnjo objektov družbe-*8 standarda;
2.	stabilizacijo tržišča za izboljšanje življenjskega standarda;
3.	skrb za večjo produktivnost in
4.	zmanjšanje družbenih sredstev za proračunsko potrošnjo.
I.	poglavje
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek.
Povečana gospodarska aktivnost bo v letu 1956 omogočila povečanje skupnega družbenega produkta iz narodnega dohodka.
Predvideva se, da bo družbeni produkt znašal v letu 1956 na področju občine 12,259 milijonov din in narodni dohodek 11,578 milijonov din. Na povečanje družbenega produkta in narodnega dohodka bo vplivalo predvsem povečanje proizvodnje v industriji, obrti in prometu.
II.	poglavje
Industrija
Industrija, ki je druga najmočnejša gospodarska panoga v občini in ustvarja 27•/« vsega narodnega dohodka občine, povečuje proizvodnjo nasproti letu 1955 za 8,3 ®/», delovno silo pa za 4,4“/».
Po strokah bo povečanje proizvodnje in delovne sile naslednje:
Trgovina na malo bo v skladu s povečano proizvodnjo in uvozom potresnega blaga povečala promet za 6®/« nasproti letu 1955.
Za dosego predvidenega prometa je potrebno razširiti maloprodajno mrežo predvsem v strokah, v katerih blaga Še primanjkuje na trgu.
Zaradi načina formiranja plačnega fonda od prometa je treba računati, da bodo trgovska podjetja dosegla 6®/o-no zvišanje prometa z Isto delovno silo ob povečani prodaji blaga na enega zaposlenega.
Okrajni ljudski odbor
OBJAVA o javni dražbi
Okrajni ljudski odbor Ljubljana bo v četrtek, dne 26. julija 1956, razprodal na javni dražbi razne najdene predmete, med drugim motorno kolo v razstavljenem stanju, kolesa itd.
Javna dražba bo na dvorišču magistralnega poslopja s pričetkom ob 8. uri.
1*1 Proizvodnja in razdel. električne ener JJ6 Proizvodnja in izdelovanje nekovin ][£ Kovinska industrija ......
j*’ Elektroindustrija
L0lmu industrija........................
lot tekstilna industrija ..••«•••
-VJ. Prehrambena industrija .......
Grafična industrija.................. •
Industrija skupaji
letu 1956 v večji meri preusmerila na gradnjo stanovanj In drugih objektov družbenega standarda.
Proizvodnja Indeks 56/51	Delovna sila Indeks 56/55
v •/.	v*/*
100,0	100*0
127,h	108,0
103,8	102.7
155,6	124,3
101,0	101,0
105,7	101,7
111,6	101,9
99,3	100,0
108,3	104,4
III. poglavje ^	Kmetijstvo
%Uv ?. območju občine so kinetiisl 8,no neznatne. Z dobro obdel
I’	'n gnojenjem bo mogoče
..•tv,. J 1
P * sadjarstvu.
maksimalne donose v vrtnar-
IV. poglavje Gradbeništvo
tega gradijo na ob-še druga gradbena n - ■	imajo sedež izven

Poleg
f.
#1 v^videna |v'A ^JJbčini bo znašala
^li,'li|!i8r<Je dinarje v letu
1955.
■St
e
‘tUtlj,
9tterj^UUQ gra(D>ena
Sbeen-
vrednost gradbenih v letu 1956 ali 77,7»/.
„------- dejavnost
,ca manjšega obsega inve-'h del v skladu z novo inve-0 politiko in predvidenega
»a podjetja se bodo v
V.	poglavje
Promet
Na območju občine ima sedež 5 podjetij za transport in zveze.
V letu 1956 bo znašal dohodek teh podjetij 1,262 milijonov din, to je, 12•/• več kot v preteklem letu. Število zaposlenih bo znašalo 1340, kar predstavlja 5,8®/«-no zmanjšanje v primerjavi r. letom 1955. •
VI.	poglavje Trgovina
Notranja trgovina;
Trgovina kot najmočnejša gospodarska panoga v občini ima 172 trgovskih gospodarskih organizacij brez trgovskih zastopstev in organizacij za posredovanje v blagovnem prometu. Maloprodajna mreža šteje 347 prodajalcu, vključno maloprodajo tobaka, mleka tu mesa.
Podjetja naj stimulirajo osebje po obsegu prodaje v posameznih poslovalnicah in po obsegu prodaje posameznika.
Trgovina na debelo bo morala s hitro dobavo in boljšo izbiro doseči vsaj tolikšen blagovni promet, kot ga je dosegla v letu 1953.
Zunanja trgovina;
Na področju občine deluje odnosno ima svoj sedež 21 zunanjetrgovinskih podjetij in 8 zastopniških podjetij inozemskih firm. Z izvozno-uvoznimi posli pa se pečajo še druga podjetja, enako tudi z mednarodnim transportom, reeksportom in turističnimi uslugami.
Zunanjetrgovinska podjetja bodo v letu 1956 povečala onseg izvoza v deviznih dinarjih za 16,2®/« nasproti letu 1955. Uvozila pa bodo za 7®/o več kot leta 1955.
Naloga zunanjetrgovinskih podjetij je, da povečajo obseg trgovinske zamenjave z inozemstvom povsod tam, kjer to omogočajo gospodarski pogoji.
Nekaterim zunanjetrgovinskim podjetjem bo z dograditvijo dveh novih palač v centru mesta omogočeno boljše in sodobnejše poslovanje, ostalim pa je treba čimprej oskrbeti boljše prostore in nove kadre.
VII. poglavje Gostinstvo in turizem
Gostinsko omrežje šteje 45 gostinskih podjetij in gostišč z 51 krajevno ločenimi obrati in enim obratom podjetja, ki ima sedež izven področja občine Center. Po vrstah storitev pa je obratov 75; od tega: 5 hotelov, 2 prenočišči, 13 restavracij, 5 kavarn, 3 bari, 23 gostiln,
20 bifejev, 2 splošni menzi in 2 gostinski slaščičarni. Turistično dejavnost opravljata dve gospodarski organizaciji, od katerih se bo Tu-rist-biro v tekil leta združil s prevoznim podjetjem SAP Ljubljana.
Gostinska in turistična podjetja bodo ustvarila v letu 1956 1,683 milijonov dinarjev blagovnega prometa in uslug.
Zaradi nezadostnih kapacitet družbene prehrane bo treba posebno skrbeti za razvoj takšnih obratov, ki zaradi ugodne lokacije služijo tudi prebivalcem ostalih občin na mestnem področju. Proizvodna podjetja morajo za svoje zaposleno osebje organizirati v večji meri prehrano, ker jim predpisi omogočajo kriti del stroškov iz režije podjetij.
Turistična podjetja se bodo morala ob spremenjenem deviznem sistemu in spremenjenih pogojih za inozemski turizem v večji meri preusmeriti na domači turizem.
VIII. poglavje Obrt
V	občini posluje 91 obrtnih podjetij in delavnic družbenega sektorja in 936 obrtnikov privatnikov.
Družbeni sektor obrti bo v letu 1956 ustvaril 3,493 milijonov dinarjev dohodka ali 6,7®/o več kot v letu 1955. Število zaposlenih se bo v letu 1956 povečalo v primerjavi z letom 1953 za 4,5®/« in bo znašalo 2716 oseb.
Obseg obrtniške proizvodnje narašča od leta do leta, vendar pa razvoj obrti zaostaja za ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. Posebno primanjkuje obratov, ki se ukvarjajo s storitvami.
V	letu 1956 je glavna naloga razširiti obstoječe in ustanavljati nove socialistične obrtne obr&tO. K temu bodo lahko znatno pripomogla industrijska podjetja, ki paj ustanove uslužnostne obrtne delavnice kot svoje stranske obrate.
V	letu 1936 bo od socialistični} podjetij in delavnic plačevalo drujj-nene obveznosti v pavšalnem znesku 63 delavnic. Pavšalno plačevanje družbenih obveznosti bo ugodno vplivalo na prizadevanje delovnih kolektivov in olajšalo knjigovodsko poslovanje.
Na drugi strani pa bo občinski
ljudski odbor podpiral s pravilno davčno politiko in drugimi ukrepi razvoj privatne iniciative predvsem pri uslužnostnih obrtnih delavnicah-
IX. poglavje
Komunala
Kot komunalna podjetja bodo poslovale vse pekarne, kinematografsko podjetje, plinarna in Gospodinjski biro.
Obseg proizvodnje in uslug se v letu 1956 ne bo bistveno povečal, razen v produkciji plina na 8®/o.
Plinarni bo omogočeno, da večino ustvarjenih sredstev porabi za investicije.
Pekarne bodo oproščeni del zveznega davka od dobička odvajale v občinski investicijski sklad. Ta sredstva se bodo namensko uporabljam za rekonstrukcijo pekarskih obratov.
Plan rekonstrukcije pekarn bo nu podlagi že obdelanih predlogov pripravila posebna komisija.
Gospodinjski biro bo v letu 1956 oproščen vseh družbenih obveznosti, poleg tega pa bo lahko izkoriščal sredstva občinskega investicijskega sklada zu mehanizacijo dela pri nudenju uslug gospodinjstvom.
Svet za industrijo in obrt in Svet za gradbene in komunalne zadeve sta dolžna, da v sodelovanju s podjetji in zavodi, kot tudi z drugimi mestnimi občinami poskrbita za to, da bodo sredstva za komunalne investicije kar najbolj smotrno uporabljena.
c)	obrate s pretežno ročnim delom 3°/o;
d)	obrate z večjo uporabo strojev 4°/o;
e)	obrate, ki se ukvarjajo z večjo ali serijsko proizvodnjo 6%.
Razvrstitev obrtnih podjetij in delavnic po navedenih skupinah je razvidna iz seznama, ki je priložen planu.
DRUGI DEL
Ekonomski instrumenti občine Ljubljana-Centcr za leto 1956
X.	poglavje
Kot komunalna podjetja bodo v letu 1956 poslovala na območju občine Ljubljana-Centcr naslednje gospodarske organizacije:
Mestna plinarna,
Pekarna Ajdovščina,
Pekarna Center,
Pekarna Gradišče,
Pekarna Mirje,
Pekarna Breg,
Pekarna Ledina,
Pekarna Poljane,
Pekarna Gnljevica,
Pekarna Stari Vodmat, Kinematografsko podjetje Ljubljana,
Gospodinjski biro.
XI.	poglavje
Amortizacija
1.	Gostinstvo in turizem: Gostinska podjetja in gostišča, povšalirana samostojno gostišča ter turistična podjetja bodo obračunala polni znesek predpisane' amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Gostišča no pravilo bodo obračunala amortizacijo po stopnji 10*/o od vseh osnovnih sredstev.
3.	Komunalno podjetja:
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za:
a)	podjetja za predvajanje filmov 1%;
b)	vsa ostala komunalna podjetja 2«/o.
Mestna plinarno in Gospodinjski biro sta oproščena plačila obresti od osnovnin sredstev za leto 1956.
4.	Splošne kmetijske zadruge:
Obrestna mera zn osnovna sredstva znaša na leto 2 •/«.
XIV. poglavje Razdelitev dobička 2. Trgovina:
Dobiček trgovskega podjetja na
2.	Obrt:
Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
drobno oz. trgovine, ki ostane, ko sc izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 90. členu in sredstva za razdelitev potrošnikom po 92. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 10/56) se vloži v občinski družbeni investicijski sklad in sme uporabljati le za investicije v trgovini.
Ostanek dobička prodajaln proizvajalnih podjetij, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad, in po izločitvi dela za plače iz dobička po čl. 102 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ St. 10/56) sc vloži v občinski družbeni investicijski sklad in sme uporabljati le za investicije v trgovini.
3.	Komunalna podjetja: Komunalna podjetja bodo obračunala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Ne glede na prejšnji odstavek je Gospodinjski biro oproščen amortizacije za leto 1956.
2. Gostinstvo;
Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane, ko se izločijo sredstva za- okrajni družbeni investicijski sklad po 113. oz. 90. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56), se razdeli in gre: 50•/« v občinski družbeni investicijski sklad,
i 50e/o v občinski proračun.
3.	Komunalno podjetja:
a)	Od komunalnih podjetij
XII.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.	Gostinstvo in turizem: Obrestna mera za osnovna sredstvo znaša na leto za: n) zgradbe 2°/o;
b)	ostala osnovna sredstvo 4°/o. Podjetja in gostišča družbene prehrane ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev.
Turistična podjetju ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev za
avtopork.
2 Obrt:
Obrestna mera za osnovno sredstva /.nošo na leto za:’
o) obrate, ki izdelujejo gradbeni material I*/«:
lil obrate živilske stroke, stroke osebnih uslug, storitev in popravil, kakor tudi za vse novo ustanovljene obrate 2%;
žijo 50°/o — ni del dobička, ki ustreza zveznemu davku:
pekarne v občinski družbeni investicijski sklad, ki sc namensko uporablja za investicije v pekarnah, vsta ostalo komunalna podjetja v svoj investicijski sklad.
b)	Ko odvede gospodarska organizacija iz svojega dobička znesek za investicijski sklad, krije obveznosti po zakonu iz dobička (39. čl. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, Ur. list FLRJ št. 10/56).
c)	Iz dobička po odbitku zakonskih obveznosti se izloči plačilni sklad iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad.
Plačilni sklad iz dobička znaša do I6V« plačilnega sklada pred izračunom dobička.
d)	Po odbitku plač iz dobička se izloči določeni del za samostojno razpolaganje, ki znaša 1 °/e od celot-
nega dohodka. Sredstva za samostojno razpolaganje komunalnih podjetij se smejo uporabiti tako, kot določa 51. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56).
e) Dobiček gospodarskih organizacij po odbitku delu za samostojno razpolaganje se odvede v občinski družbeni investicijski sklad.
XIII.	poglavje Zemljarina
Stopnja zemljarinc znaša za komunalna podjetja 13 •/• katastrskega dohodka od zemljišča.
4.	Splošne kmetijske zadruge: Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli: n) 10°/e v občinski proračun,
b)	40°/o v sklad Okrajne Zadružne zveze.
Sredstva tega sklada sme Okrajna Zadružna zveza uporabljati samo za pospeševanje kmetijske dejavnosti.
c)	50°/« kmetijski zadrugi.
XV. poglavje
Sklad za plače gospodarskih organizacij
1.	Trgovina:
Trgovskim podjetjem in trgovinam se določa sklad za plače od
doseženega prometa v naslednjih odstotkih:
1.	»Novost«
2.	»Ajdovščina«
3.	»Biserka«
4.	»Cveta«
5.	»Galeb«
6.	»Izbira«
7.	»Kranjica«
8.	»Moda«
9.	»Perlon«
10.	Trgovina z galanterijo
GOZSS«
11.	»Tamar«
12.	»Manufaktura«
13.	»Svilo«
14.	»Tckstilpromet«
15.	»Tkanina«
16.	»Volna«
17.	»Vrvarna«
18.	»Na-Ma«
19.	»Tromostovje«
20.	»Kolesar«
21.	»Kovina«
22.	»Mlinar«
23.	»Oprema«
24.	»Volan«
25.	»Železo«
26.	»Elcktropromet«
27.	»Guma«
28.	»Jelen«
29.	»Usnje«
30.	»Keramika«
31.	»Steklenina«
32.	»Karmin«
33.	»Orient«
34.	»Plavicn«
35.	»Bonboniera«
36.	»Delikatesa«
37.	»Breskev«
38.	»Češnja«
39.	»Naš vrt«
40.	»Marelica«
41.	»Povrtnina«
42.	»Višnja«
43.	»Pohištvo«
44.	»Slovcnija-lcs«, poslov. Beograd
45.	»Dobrina«
46.	»Emona«
47.	»Kava«
48.	»Moeca«
49.	»Mojca«
50.	»Na Voglu«
51.	»Preskrba«
52.	»Pri Magistratu«
53.	»Pri Nebotičriiku«
54.	»Rožnik«
55.	»Sora«
56.	»Špecerija«
57.	»Thea«
58.	»Dental«
59.	»Filus«
60.	»Fotomntcrinl«
3.2 2,6 2,4 2,8 2,8 2,8
3.2
3.2 2,4
6,-
3.2 1,8 1.8 1,8 1,8 1,8
1.9 2,85 2,65
1.5
3,	-1,25
2.5
1.05
2.5
3.15
2.2
2.5
2.9
3.15 4,2
4,	-
2.5
3.8
5,	-
8.5
6.6
5.8 6,6 6,6 6,6
5.8 2,5
2.5 5,-5,-
4.5
4.5
4.5
4.5 5,-
4.5 4,5 5,-
4.5 5,-
4.5 2,15
13,—
2.6
61.	»Gasilski servis«
62.	»Snniturin«
63.	»Slovenijašport«
64.	»Suha robu«
1,1
7.5
4,-
12,-
1.	»Tekstil«
2.	»Vcletekstil«
3.	»Galanterija«
4.	»Merkur«
5.	»Tehnometal«
6.	»Elektronabuva«
7.	»Radio-ccntcr«
8.	»Kmetijski pridelki«
9.	»Sadje-zelenjava«
10.	»Ekonom«
11.	»Mercator«
12.	»Prehrana«
13.	»Trta«
14.	»Kurivo«
15.	»Mavrica«
16.	»Steklo«
17.	»Drogerija«
18.	»Gorjana«
19.	»Graf. nabavni zavod«
20.	»Kemofurmacija«
21.	»Opremotehna«
22.	»Petrol«
23.	»Slovenijanvto«
24.	»Agrotehnika«
25.	Mcdex«
26.	»Semenarna«
0,6
0,6
1.0)
1.05 1,26 0,6 0,7 4,8
4.2
1.3 1.3 1,35 4,-4,8
1.7 2,1
5.8 0,22 0,42 1,82
1.5 1,2 0,6
1.05
2.9
7.9
I
I
1
4
5
t
7
1.	ONPZ brivsko frizerske stroke
2.	ONPZ dimnikarjev 34,-'
3.	ONPZ čevljarjev in
sedlarjev	2,9
4.	ONPZ elektrotehničnih
obrti LRS	1,2
5.	ONPZ fotografov »Zafos« 3,5
6.	ONPZ gradbenih strok 0,3
7.	ONPZ kemične stroke 0,9
8.	ONPZ kleparjev, inštalaterjev in kovinotiskar-
jev	0,74
9.	ONPZ knjigovezov in
torbarjev '	1.9 ,
10.	ONPZ Zelezo-promet	1,5*	I,
11.	ONPZ mizarjev in sorodnih strok	1,9	2.
12.	ONPZ oblačilnih strok	4,0
13.	ONPZ pletiljcev	1.0
14.	ONPZ prevoznikov	1,5
15.	ONPZ sobo-črkoslikar-
icv, pleskarjev	in	^
ličarjev	0,4"
16.	ONPZ tapetnikov	2,2
17.	ONPZ urarjev, zlatarjev,
optikov in graverjev	6,4
18.	ONPZ živilskih strok	„
»Živila«	I-2 * * 5’	2,
19.	ONPZ okraja »Ljubljana-
okolica«	6,*
E
l
2.	Gostinstvo:
Gostinskim podjetjem in gos*1! ščem se določa sklad za plače doseženega prometa v naslednji odstotkih:
1.	Hotel »Slon«
2.	Grand hotel »Union«
3.	Hotel »Turist«
4.	Restavracija »Slavijo«
5.	Restavracija Scstica«
6.	Kavarna-bar Nebotičnik
7.	Kolodvorska restavracija
8.	Restavracija »Rio«
9.	Slaščičarno »Tivoli«
10.	Gostilna »Stari Tišlcr«
11.	Gostilna »Činkole«
12.	Gostilna »Sokol«
13.	Gostilna »Belokrunjc«
14.	Gostilna »Pri Lovcu«
15.	Gost. pod j. »Daj-Dani«
16.	Kavarna »Evropa«
17.	Ljudska kuhinja
18.	Hotel Dom JLA
19.	Gostilna »Istra«
20.	Restavracija »Vino-Koper«
21.	Bife »Vino-Kopcr«
22.	Gostilna »Figovec«
23.	Restavracija »Pri Levu«
24.	DUR RSZSS
25.	Restavracija »Partizan«
25,5
25.5
19/
19/
£
&
17.5 16/ 16/
17.5 14/ 29. 15. 22.
17.5
14.5 |3/ <*/ 17/ 24/
23.5
asi
N
K GLASNIK
XVI.	poglavje Občinske doklade
Stopnja občinske doklade na doni x- ot* kmetijstvu znaša 15%. ubčinskc doklade lja dohodnino od samostojnih poklicev in zasebno Pravnih oseb se določi s posebnim odlokom.
XVII.	poglavje
rdp bilanca PRORAČUNSKIH bRhDSTl.V OBČINE LJUBLJANA-CENTER ZA LETO 1956
I. Sredstva:
*' Del dobičku gospodor-skih organizacij	17.738
Del prometnega davka iz gospodarstva	—
Del posebnega proračun-skega prispevku	4.820
*■ Del dohodnine kmečkih gospodarstev	114
’• Del dohodnine ostalih Poklicev
"■ 45Vo-ne občinske doklade |ia dohodke od kmet. j • Občinska doklada na dohodke ostalih poklicev : "■ Občinski promet, davek In' tkalne takse v roljnrinu (brez
"
ustanov
' Ostali proračunski dohodki
• Davek na maloprodajni ! Promet
1 ^O0/, ostanka dobička gostinskih podjetij in pav-=uliranih podjetij
6.850
1.319
14.000
102.600
5.880
2.000
1.504
247.890
ls- Dot
37.571
acija
Skupaj
Proračunska sredstva
II. Izdatki:
• Administrativni
2	Proračun
3	ij°*ac*jc gospodarstvu " .gospodarske
'Uvesticijc
Skupaj izdatki	442.520
B- SREDSTVA SKLADOV ObLO LJUBLJANA-CENTER
‘ (v 000 din)
Dličinski cestni sklad bo
442.500
309.030
133.470
s“?5“l v letu 1956 >obijnnj(
) znašal
za zidanje stano-
3,	zna$a"l
za pobijanje alko-
1,470
38,484
y	r.iuaiijc Pianu-
4 SLv, *h hiš bo znašal 648,310 L a<' za stanovanjsko-Znll!uaaln° graditev bo
191,690
250,629
9kčineki investicijski klad bo znašal
XVIII. poglavje c Prehodne določbe Nin ; ZQ gospodarstvo in komu-ji<ia *e Pooblaščen, da po potrebi iani,, lu'ančnejša navodila za izva-Tn !?** Plana.
IW?beni P*an vclia °d 1- j®-
p., Predsednik ocinskega ljudskega odbora Ljubljann-Centcr Ocei>ck Lojze I. r.
K PRILOGA ORvižMZBENEMll PLANU UR<'1NSKEGA LJUDSKEGA l ODBORA 0lir LJUBLJANA-CENTER
O,;1;; Rpspodarskc organizacije V!i*' »a osnovna sredstva l. t\ja	a) 1 •/«
^CskL ^"'Cn' Ljubljano' Ko-
b)	2%
1.	Izdclovalnica in popravljalnica harmonik, Ljubljana, Prazakova št. 12
2.	»Dežnikar«, Ljubljana, Ciril-Metodova 19
3.	Brivnice in česalnice, Ljubljana, Trubarjeva 5
4.	Brivsko frizersko'podjetje, Ljubljana, Kidričeva 6
5.	Podjetje »Dimnikarstvo«, Ljubljana, Kolodvorska 6
6.	Foto-Slovenija, Ljubljana, Cankarjeva 5
7.	Foto-Tivoli, Ljubljana, Cankarjeva 7
8.	Obrtno proizvajalna zadruga »Čilimi«, Ljubljana, Stari trg 15
9.	Medičarstvo in vosknrstvo, drž. obrtni mojster Jakob Krbavčič, Ljubljana, Jrubarjeva 59
10.	»Adria«, hranil, proizvodi, Ljubljana, Resljeva 24
11.	Državno obrtno podjetje »Sla-ščica-šport«, Ljubljana, vVolfova št. 10
12.	Drž. obrtni mojster Josip Gra-blovic, Ljubljana, Nazorjeva 3
13.	Slaščičarna »Drama«, drž. obrtni mojster Alojz Kastelic, Ljubljana, Gradišče 4
14.	Slaščičarna Adolf Pelicon, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Wol-fova 14
15.	»Mesoizdelki«, Ljubljana, Tomšičeva 3
16.	Obrtno podjetje »Mesar«, Ljubljana, Gosposvetska 6
17.	»Mesnine«, Ljubljana, Roška ulica 7
18.	Državni obrtni mojster Jože Grom, Ljubljana, Komenskega št. 28
19.	Kemična čistilnica, pralnica in barvarna »Labod«, Ljubljano, Poljanski nasip 6
20.	Krojaško podjetje »Elegant«, Ljubljana, VVolfova 1
21.	Umetniška zadruga z o. j., Ljubljana, Kardeljeva 1
c)	3%
1.	»Klobuček«, Ljubljana, Wolfova št. 3
2.	Splošno krojaštvo »Model«, Ljubljana, Igriška ulica
3.	Modni salon za ženska oblačila, Ljubljana, Kardeljevo 1
4.	Čevljarska obrtna zadruga, Ljubljana, Zaloška 10
5.	Čevljarska obrtna zadruga, Ljubljana, Prešernova 48
6.	Mehanična delavnica »Gonilka«, Ljubljana, Njegoševa 15
7.	Ključavničarsko delavnica, Ljubljana, Gregorčičeva 5
8.	Mehanična delavnica Športnega društva »Krim«, Ljubljana, Stari trg 11
9.	Mehanični servis, Ljubljana, Kolodvorska 18
10.	»Tehtnica«, Ljubljana, Zaloška 2
11.	Obrtno podjetje »Ura«, Ljubljana, Prešernov trg 1
12.	Ljubljanska krojačnica, Ljubljano, Smartinsko 15
13.	Športno in modno krojaštvo,
* Ljubljana, Resljeva 1
14.	Modni salon »Živka«, Ljubljana, Gradišče 2
15.	Modna krojačnica Vinko Sefic-Alojz Žontar, državna obrtna mojstra. Ljubljana, Cankarjeva št. 12
16.	Modna krojačnica, drž. obrtni mojster Milan Stcr, Ljubljana, Tavčarjeva I
17.	Salon ženske in moške mode, Ljubljana, Miklošičeva 7
d)	4«/.
1.	Precizno mehanika, Ljubljana, Čopova 44
2.	Drž. obrtni mojster I,copold Griinfcld, Ljubljana, Dalmatinova 13
3.	Čevljarstvo »Zmaga«, Ljubljana,
4.	Obrtno gospodarsko podjetje »Cvetličarne«, Ljubljana, Wol-fova 10
5.	Stavbno in pohištveno mizarstvo »Ob Ljubljanici«, Ljubljana, Poljanski nasip 40
6.	Kino-foto delavnica, Ljubljana, Gosposvetska 8
7.	Kemo-proizvodi. Ljubljana, Poljanski nasip 40
8.	Nova knjigoveznica, Ljubljana, Zarnikova 5
9.	Splošno tapetništvo, Ljubljana, Poljanska 75
10.	Tapetništvo dekoracija, Ljubljana, Trubarjeva 78
11.	Čevljarna Ljubljana, Kolodvorska 12
12.	Drž. obrtni mojster čevljarske stroke Franc Vogrinec, Ljubljana. Tavčarjeva 1
13.	Obrt. zadruga »Parketar«, Ljubljana, Trubarjeva 95
14.	Pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Zavrti 7
15.	»Kroj«, Ljubljana. Poljanska 15
16.	Podjetje »Obrtnik«, Ljubljana, Masarykova 34
17.	Obrtna zadruga »Elite«, Ljubljana, Čopova 7
18.	Puškar, podjetje »Jelen«, Ljubljana, Gosposvetska 12
19.	Kroj. podjetje »Novost«, Ljubljana, Rimska cesta 2
20.	Lesna galanterija, Ljubljana, Smartinska cesta
21.	»Optika«, Ljubljana, Trg Revolucije
22.	Ortoped, podjetje »Soča«, Ljubljana, Vrazov trg
23.	Obrtna delavnica »Rndio-servis«, Ljubljana, Cankarjeva 3
e) 6%
1.	»Pleskar«, soboslikarsko in pleskarsko podjetje, Ljubljana, Poljanska cesta 32
2.	Podjetje »Jugorcklam«, Ljubljana, Kidričeva 5
3.	»Propaganda«, Ljubljana, Dalmatinova 4
4.	»Reklam-servis«, Ljubljana, Čopova 5
5.	Elektrodelavnica »Elektromon-ter«, Ljubljana, Stari trg 19
6.	»Oplesk«, soboslikarsko in pleskarsko podjetje, Ljubljana, Čufarjeva 10
7.	Pleskarstvo in soboslikarstvo »1. Maj«, Ljubljana, Stari trg 3
8.	Reklamno grafični atelje »Lik«, Ljubljana, Borštnikov trg
9.	»Iskra-servis«, Ljubljana, Mestni trg
10.	»Elektromedicina«, Ljubljana. Slomškova 8
11.	»Avtomontaža«, Ljubljana, Titova 24
12.	»Avtoservis«, Ljubljana, Prešernova 52
13.	Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska 6
14.	Podjetje »Udarnik«, Ljubljana. Vidovdanska 2
15.	Slava Rozman, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Gosposka 4
16.	Splošno kleparsko in vodovodno instalacijsko podjetje, Ljubljana, Poljanski nasip 40
17.	Ključavničarstvo, Ljubljana, Kolodvorska 18
18.	Ključavničarstvo Ciril Podržaj, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova 3
19.	Drž. obrtni mojster Lovro Pič-man, kleparstvo in vodovodi, Ljubljana, Ilirska 15
20.	»Elcktrodvigalo«, Ljubljana — Wolfova 6
21.	»Elektroinstalacija«, Leopold Potočnik, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Pctkovškovo nabrežje 7
22.	Steklarsko podjetje »Kristal«, Ljubljana, Titova 14
23.	Obrtno proizvajalna zadruga parketar jev, Ljubljana, Kolodvorska 35
24.	Knjigoveznica, drž. obrtni mojster Franjo Vetrih, Ljubljana, Titova 17
25.	»Slikoplcsk«, Ljubljana, Gosposvetska 16
26 Stavb, podjetje »Poljane«, Ljubljana, Ambrožev trg 1
27.	Obrtno gradbeno podjetje »Zidar«, Ljubljana, Kotnikova 16
28.	Drž. obrtni mojster Ivan Mihelčič, elektroinstalater, Ljubljana, Borštnikov trg 1
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
Na osnovi 2., 8. in 9. čl. Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. -Ust FLRJ št. 26/55), Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), 4., 8., 23. in 30. čl. statuta Občine Ljubljana Cent jt in Uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ št. 19/56), Izdaja občinski ljudski odbor Ljubljana Center po sklepu na svoji 11. redni seji z dne 28/6-1956
ODLOK
o ustanovitvi občinskega cestnega
sklada
1.	člen
Ustanovi se občinski cestni sklad za občino Ljubljana Center kot proračunski sklad.
2.	člen
Sredstva sklada so namenjena za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo cest.
3.	člen
V občinski cestni sklad ee stekajo:
1. Dohodki iz stalnih virov po Uredbi o cestnih skladih in drugih zveznih predpisih.
2.	Dotacije iz proračuna občinskega ljudskega odbora.
3.	Darila, posojila in drugi posebni dohodki.
4.	člen
Dohodki iz stalnih virov občinskega cestnega sklada so:
1.	Državne in občinske takse, ko se plačujejo za registracijo motornih ln vprežnih vozil po predpisih o taksah (tar. št. 61 in 63 tarife zakona o taksah).
2.	Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil (po predpisih o taksah in tarifi prometnega davka).
3.	Dohodki od prodaje trave, sadja in dreves s cestnega zemljišča.
4.	Denarne kazni zaradi kršitev prometnih predpisov o varstvu javnih cest ter zaradi poškodovanja cest.
Poleg teh stalnih dohodkoy so lahko stalni dohodki tudi denarna sredstva posebnega krajevnega prispevka, ki ga lahko predpiše občinski ljudski odbor.
5.	člen
Sredstva občinskega cestnega sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
6.	61en
Občinski cestni sklad upravlja Svet za gradbene in komunalne zadeve.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v uradnem glasilu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana »Glasnik«, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Lojze Ocepek, 1. r.
Na podlagi 13. točke 24. člena Statuta občine Ljubljana Center z dne 19. avgusta 1955, 2. in 10. člena Temeljne Uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51/53) ter na predlog Sveta za prosveto in kulturo ObLO Ljubljana Center, izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Center na svoji 11. redni seji dne 28/6-1956
ODLOČBO
o nižji glasbeni šoli Ljubljana Center kot finančno samostojnem
zavodu.
1.	člen
Proračunska ustanova Glasbena šola Ljubljana Center se razglasi za finančno samostojni zavod in preimenuje v Nižjo glasbeno šolo Ljubljana Center.
Sedež Nižje glasbene šole Ljubljana Center je v Ljubljani.
2.	člen
Namen Nižje glasbene šole Ljubljana Center je nuditi nadarjenim učencem možnost glasbene izobrazbe do stopnje dobrega amaterja, ki bo po dovršeni šoli sposoben aktivno sodelovati v raznih orkestralnih skupinah in tako dejansko prispevati k povzdlgt ljudskoprosvetnega dela.
Poleg tega nudi šola vidno nadarjenim učencem tako osnovo, da lahko neposredno nadaljujejo glasbeno poklicni študij na Srednji glasbeni šoli, oziroma na Akademiji za glasbo.
3.	člen
Iz Nižje glasbene šole Ljubljana Center se izločita Zborovodska šola In Delavnica za popravilo glasbil.
4.	člen
Nižja glasbena šola Ljubljana Center gospodari s premoženjem, kt ji je dano v upravljanje,
8.	člen
Nižja glasbena šola Ljubljana Center Ima tele sklade:
a)	sklad za nagrajevanje delavcev ln uslužbencev (sklad za nagrade);
b)	sklad za nadomestitev in dopolnitev).
6.	člen
Nižja glasbena šola Ljubljana Center ima upravni odbor in direktorja. Upravni odbor ima 7 do 9 Članov. Največ eno tretjino članov upravnega odbora voli delovni kolektiv izmed sebe, ostale člane pa Imenuje ObLO Ljubljana Center na predlog Sveta za prosveto ln kulturo ObLO Ljubljana Center,
Direktor je po svojem položaju član upravnega odbora. Direktorja imenuje tn razrešuje ObLO Ljubljana Center.
Pravice in dolžnosti upravnega odbora in direktorja so določene s pravili tega zavoda.
7.	člen
Plače glasbenih pedagogov se urejajo po predpisih o nazivih in
plačah prosvetnih In znanstvenih delavcev ali po Uredbi o nazivih til plačah umetnikov, plače ostalega osebja se določajo po predpisih o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov, oziroma po predpisih e plačah delavcev, ki so zaposleni pri državnih organih.
8.	člen
Za zadeve in naloge Nižje glasbene šole Ljubljana Center je pristojen Svet za prosveto ln kulturo ObLO Ljubljana Center.
9.	člen
Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, šola pa začne poslovati kot finančno samostojni zavod s 1. septembrom 1956. leta.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Lojze Ocepek 1. r.
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Ljubljana Center z dne 19. avgusta 1956, v zvezi s 1. In
2.	členom Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ štev. 26/55) in na predlog Sveta za prosveto in kulturo ObLO Ljubljana Center, Izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Center na svoji 11. redni seji dne 28/6-1956
ODLOK
o uvedbi prispevka za glasbeno
šolanje na NIŽJI glasbeni šoli Ljubljana Center
1.	člen
Na Nižji glasbeni šoli Ljubljana Center se uvede mesečno plačevanje prispevka za glasbdno šolanje v višini 1000 din In dodatni prispevek 100 din za poučevanje klavirja.
2.	člen
Prispevek za glasbeno šolanje plačujejo praviloma vsi učenci Nižje glasbene šole Ljubljana Center.
Izjemoma pa so dopustne tudi oprostitve.
3.	člen
Oprostitev prispevka za glasbeno šolanje Je dvojna, ln sicer:
1.	popolna oprostitev,
2.	delna oprostitev.
Delna oprostitev prispevka za glasbeno šolanje ne sme biti večja kot 600 din.
4.	člen
O popolni oprostitvi prispevka določa Svet za prosveto in kulturo ObLO Ljubljana Center.
O delni oprostitvi odloča upravni odbor Nižje glasbene šole Ljubljana Center po odobritvi Sveta za prosveto tn kulturo ObLO Ljubljana Center.
Prt oprostitvi prispevka za glasbeno šolanje je treba zlasti upoštevati socialni položaj učenca In izredno nadarjenost. Ta dva pogoja morata nastopati oba hkrati.
5.	Člen
Svet za prosveto In kulturo ObLO Ljubljana Center se pooblašča, da Izida natančnejša navodila za Izvajanje tega Odloka.
6.	člen
Ta odlok stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Glasniku« OLO Ljub ljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Lojze Ocepek 1. r.
OBČINA DOBROVA
Na podlagi čl. 13., 15. in 22. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, štev. 19-88/52) ln 2. čl. Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS, št. 28-130/55) priloga A-6/II. toč. Čl. 8. Splošnega zakona o vodstvu šol (Ur. list FLRJ, št. 11-84/55) v zvezi s 1., 2., 3., 4. In 8. čl. Uredbe o kmetijskih gospodarskih šolah (Ur. list LRS, št. 17-87/51) Izdaja Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani na svoji seji 30. III. 1956
ODLOČBO
o ustanovitvi kmetijske gospodarske šole v Polhovem Gradcu ln Horjulu.
1.	člen
Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani ustanavlja Kmetijsko gospodarsko šolo v Polhovem Gradcu in Horjulu z namenom, da nudi kmečki mladini, ki je končala osemletno obvezno šolanje, širšo splošno In strokovno izobrazbo.
2.	člen
Šolanje v kmetijski gospodarski šoli Je neobvezno, traja dve leti in je brezplačno.
3.	člen
šolski okoliš za posamezne šole, navedene v čl. 1. te odločbe, določi Svet za prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru Dobrova pri Ljubljani.
4.	člen
Učni program, sistematizacijo delovnih mest in organizacijo za obe šoli določi Svet za prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani.
5.	člen
Izdatki obeh šol se krijejo lz proračuna Občinskega ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani.
6.	člen
Splošno pedagoško vodstvo in nadzorstvo nad poukom splošnih .in strokovnih predmetov opravlja Svet za prosveto in kulturo Občinskega ljudksega odbora Dobrova pri Ljubljani.
7.	člen
Vsaka izmed šol Ima šolski odbor, sestavljen iz štirih članov. Po enega člana volijo v odbor: občinski ljudski odbor, kmetijske zadruge in starši obiskovalcev. Upravitelj šole je Istočasno član šolskega odbora.
8.	člen
Upravitelja ln predavatelje kmetijske gospodarske šole nastavlja Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v uradnem glasilu okraja Ljubljana.
Predsednik ObLO: Vrhovec Stane 1. r.
Na podlagi čl. 13., 15. in 50. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) in čl. 2. In 7. Zakona o ureditvi občin ln okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26-269/53) ter čl. 4. Zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list LRS, št. 57-615/55), Odloka o načinu vplačevanja In uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ, št. 13-181/68) Izdaja Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani na 6. seji dne 30. III. 1936
ODLOK
o ustanovitvi sklada za gradnjo stanovanjskih hiš.
1. člen
Ustanovi se sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini Dobrova p» Ljubljani.
Namen stanovanjskega sklada ja
se nodnre zidan!« slannvanisklb
da se podpre zidanje stanovanjski! hiš.
2.	člen
Kreditni sklad upravlja odbor,! ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani.
3.	člen
Sredstva stanovanjskega sklada se nabirajo:
a)	iz sredstev, ki jih v ta namen j dobi občina;
b)	iz kreditov, ki jih v ta namen j najame občina;
c)	iz sredstev, ki se dobijo 1* prodaje hiš splošnega ljudskega premoženja;
č) iz sredstev, ki jih v ta namen prispevajo državni organi;
d)	iz sredstev, ki jih v ta nameO prispevajo gospodarske, zadružne 18 družbene organizacije ter zavodi 1° ustanove.
4.	člen
Iz stanovanjskega sklada se dajejo posojila v prvi vrsti gospodarskim, zadružnim in družbenim organizacijam, zavodom in državnim organom na območju ObČinskeg9
ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani za zidanje stanovanjskih hfl
ali blokov sorazmerno z višino ti" nančnih sredstev, ki so jih prispe- j vali v stanovanjski sklad, kakor tudi delavcem in uslužbencem ter uživalcem pokojnin, osebnih 1” družinskih, in Invalidnin za zidanj8 oziroma dozidanje stanovanjskih hiš z enim stanovanjem.
Posojila ne morejo dobiti tisti« ki so že lastniki ali solastniki stanovanjske hiše, ne glede na to ali je stanovanjska hiša po Uredbi 0 upravljanju stanovanjskih hiš (Ur-list FLRJ, št. 29-344/54) vključena v stanovanjsko skupnost ali ne.
5.	člen
Predlogu za dovolitev posojil* mora vsak investitor priložiti:
a)	potrjen gradbeni načrt a predračunom gradbenih del.
b)	načelno dovoljenje komisij* za pripravo predlogov In odloko* po 2. členu Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. H9 LRS, št. 44-143/53);
c)	odločbo o ožji lokaciji hiše;
č) gradbeno dovoljenje.
Zasebni investitor pa še:
d)	zemljiški izpisek stavbneg* zemljišča, ki je njegova last ali m8 je dodeljeno v trajno brezplačn* uporabo za zidanje stanovanjsk* hiše in
e)	potrdilo, da ima zagotovljeni" vsaj četrtino lastnih sredstev za **' danje v materialu ali v denarju.
6.	člen
Občinski ljudski odbor DobroV* pri Ljubljani daje posojilo na P°\ lagl tega odloka ter nadzoruje up®' rabo posojil.
Odredbodajalec za izvajanj* predračuna stanovanjskega skla®: Je predsednik ljudskega odbor Dobrova pri Ljubljani.
7.	člen	..
Natančnejši pogoji za dajan)
obrestovanja, vračanje posojil * določijo s pravili, ki jih sprejo upravni odbor kreditnega akla®> potrdi pa Občinski ljudski odo Dobrova pri Ljubljani.
8.	člen	f
Ta odlok velja od dneve v uradnem glasilu OLO LJubU81
»Glasnik«.
Predsednik ObLOl Vrhovec Stani »• *