Si 19. V. Gorici, v soboto dne 4. aprila 1914. Tečaj XL1V. , fi-j''i l>'wu nifljufi iljinun, Izhaja trikrat na teden, In sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane na leto ;,|L lL>*-7 V, leta.....B'~ V* ,.....» 2-50 Posamične številke stanejo -• . . 8 vin. -fc,.. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in napredek !« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici vi, nadsfr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Ooriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat. 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po* pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu .30 vin. vrsta., — Za. obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Občinske volitve v Gorici. Voliid I. razreda! Storili, so svojo dolžnost naši volilci III. in II. razreda. V ponedeljek, 6. t. m., ste poklicani Vi, slovenski volilci L razreda, na volišče. Prepričani smo, da stori tudi vsak slovenski volilec 1. razreda svojo dolžnost. Gre za našo afirmacijo v Goriškem mestu, ki naj se izkaže dobro v vseh treh volilnih razredih. — Slovenski volilci I. razreda, VSi na volišče! Deželni proračun. (Dalje.) »Razni troški.« (rednih 81.000 K, iz- j rednih 20.000).--? Mali povišek 2000 K iz-vira iz poviška kredita za povračilo de- I ?.elnih doklad preveč potirjanih vsled od- j lutka zemljarine, kajti za ta naslov je mo- j i al deželni zalog izdati že leta 1912 znesek j 37.526 K. »Prejemki upokojencev.« (37.911 K.) — Povišek potrebščine za 6925 K izvira iz dejstva, da so bili nekateri deželni funkcionarji upokojeni' tekom leta 1913. V delno kritje celotne potrebščine za prejemke upokojencev od 37911 K služijo vtržki po 4'3%, ki jih plačujejo deželni funkcijonarji od v pokojnino vštevljenih prejemkov. Ti vtržki bodo znašali leta 1914 previdoma 4500 K. 2. Dohodki. »Dohodki 5z deželnega premoženja.« (^38.935 K.) — To poglavje obsega dohodke vsega plodonosnega premoženja dežele; le ti dohodki so proračunjeni za bodoče leto za 10,838 K več in vsled dejstva, da za leto 1914 je najemnina nove vojaške bolnice proračunjena za vse leto in ne samo za eno polletje, kakor leta 1913, kakor tudi z ozirom na okoliščino, da dohodki deželne kmetijske šole bodo znašali previdoma 2750 K več nego oni. ki so bili prevdarjeni za tekoče leto 1913. To pa ne sme vzbujati iluzij o ekonomični rentabiliteti gori navedene šole. kajti, kakor obrazloženo ti troški znašajo za leto 1914 za 8316 K več, nego je v proračunu za leto 1913 prevdarjeno. Kreditni papirji imenske vrednosti 471.500 K. ki so last deželnega zaloga, do-iiesejo, kakor leta 1913, obresti v znesku 18.864 K, dočim ni moči pričakovati nika-kega dohodka od navadnih delnic imenske vrednosti 300.000 K ^Vipavske in furlanske železnic e« ter se prev-durja 5000 K zastalih obresti odbol-" » š k i h stroškov predplačanih na račun občin. Prevdarjenih je 40.280 K kakor 2% obresti in razdolžitveni obrok posojila /64.800 K, ki ie ie dala dežela v o d n i z a-drugi t r ž i š k e r a v a n i, dočim se prevdarja potrošek 19.104 K kakor raz-dolžitvene obroke posojila imenskih 412.000 K zajetega na račun gori označene zadruge in razdolžitveni obrok J2.747 K v | povračilo posojila 382.400 K dobljenega iz I državnega melioracijskega zaloga, tako da i je za leto 1914 v primeri s skupnim bremenom 31.851 K dohodka 40.280 K in to- j rej prebitka 8429 K. j Toda v preteklih letih namreč takrat I ko je vodna zadruga plačevala deželnemu zalogu le obresti po 2% od vsega posojila 764.800 K, je rečeni zalog nosil potrošek za razdolžitev svojega lastnega posojila od 412.000 K v znesku (1912) K 19.272, dočim je zadruga izročevala deželnemu zalogu kakor obresti le K 15.296 torej manj K 3.976. Osuševanje močvirja pri Ogleju. S poroštvom državnega melioracijskega zaloga in zadruge za osuševanje močvirja v Ogleju je deželna uprava zajela posojilo 500.000 K v smislu zakona od dne 17. oktobra 1907, dež. zak. štev. 37. V primeri s potrebščino K 28.470 za razdolžitev tu označenega posojila, ima deželni zalog dohodek skupni K 22.024 kakor obresti, ki se imajo plačati od osu-' sevalne zadruge v Ogleju in kakor razdolžitveni obrok, ki se ima plačati po državnem melioracijskem zalogu, torej je . primanjkjaja K 6.446, ki obtežuje deželni zalog, ki bode nosil kakor prvi potrošek od 500.000 K za osuševanje oglejskih močvirji skupno breme 85.236 K. Razven tega prispeva deželni zalog temeljem zakona od dne 26. julija 1912 dež. zak. štev. 17 v pokritje nadaljne potrebščine 240.000 K za osuševanje oglejskih močvirji 1 0 5 . 6 0 0 K. Ta potrebščina se ie financirala na ta način, da je dežela vzela v pokritje oolo-vico gori označenega prispevka pri občinskem kreditnem zavodu posojilo imenske vrednosti 58.000 K, dočim ie deželi oosodil drugo oolovico državni melioracijski zalog z obrestmi po 2%. Deželni zalog bode moral torei nositi v i-ečeni namen skupno breme K 180.076. in cc prištejemo k tomu še breme vsled založbe nrvecra potroška od 500.000 K v znesku K 85.236 nrenaša deželni zalog skupni potrošek K 265.312. Nasnroti denarnim izdatkom, ki jih bodo zahtevala osuševalna dela, stoie ogromne ekonomične in zdravstvene koristi, ki jih donosejo namišljena osuševanj-ska dela deželi. Razven tega se ne sme prezreti, da vsled osuševanja močvirnih zemljišč Je ta postanejo Jako rodovitna zemlja, ki se bode vštela glede dobrote v prve razrede ter se bode vsled tega zvišala tudi zemljarina^ ki je tudi podvržena deželnim dokladam; dohodek le teh se bode torej občutno zvišal, ko se izvrše vsa osuševalna dela. — Velika bo torej korist za Furlanijo s tem osuševanjem. .. (Dalje prih.) Namestnikov govor z dne 29. marca 1914. Zgodovinski dan je bil za Gorico dan 29. marca 1914. Koliko je bilo boja za ta dan na naši slovenski strani, na strani italijanski in tudi na strani nemški! Kar je italijanskega in nemškega v Gorici, brez razlike stanu in vere, brez razlike političnega prepričanja, vse je vstalo in vse je šlo proti nam na volišče. Sovraštvo do Slovencev je združilo Italijane in Nemce, luterane in katoličane in Žide, vsi so šli proti nam in nikdar ne bomo pozabili, da je italijanski katoliški duhovnik z odprto glasovnico z luterani vred volil kamoraše, Mazzinijance in Žida proti Slovencem I Italijani in Nemci so se združili v trdno falango proti nam. Čutili smo njihovo brezmejno sovraštvo do nas, ki smo jim »ščavi« in »vindišerji«. Ravno na ta dan, ko so obhajali Italijani in Nemci v Gorici svoje pobratim-stvo, pa je imel v Trstu cesarski namestnik princ Hohenlohe govor, ki je glede" na sedanje razmere preznačilen in ki je zadel nas v živo, ker izrečen je bil baš na tako pomembni dan 29; marca t. I. Nemški turnarji v*Trstu so obhajali 50-letnico obstoia svojega društva »Ein-tracht«. Pri tej slavnosti je bil navzoč tudi namestnik princ Hohenhole in govoril je tak govor: »Dovolite mi, gospoda moja, da v trenutku, v katerem se spominjate s spoštovanjem po Detdesetih letih ustanovitelja ^voiega društva, porabim priliko, da vam zrečem tudi s svoje strani svoja najodkri-teiša. naiprisrčnejša voščila k jubilejni slavnosti, ki jo praznuje telovadno društvo »Eintracht« te dni. Dovolite mi pa, da tudi vam izrečem svojo najglobljo zahvalo, da ste hoteli mene ob tei priliki sorejeti.v svoio sredo, da niste hoteli opustiti tega povoda, ne da bi mi izkazali nezaslužerjo in nepričakovano čast, da ste me Izvolili za svoieca častnega člana. Morem vas odkrito in pošteno zagotoviti, da sem bil globoko ginjen vsled tega in da ste mi napravili veliko veselje. Že dolgo časa gojim do vašega društva najtoplejše simpatije. Zasledoval sem njegovo delovanje in njegov razvoj z najživejšim zanimanjem in dobil v tolikih njegovih članih visoko-spoštovane, cenjene prijatelje. Če sem imel čast, muditi se v vaši sredi, mi je . bilo to vedno v pravo srčno radost, da sem videl, da se goji pri vas oni nemški duh, ki se je vedno izkazoval s svojo tvorno silo, vztrajnostjo in zvestobo, in ki si je, kakor mislim, pošteno priborit in pridelal ob sinji Adriji častno, sijajno mesto, ki mu ni bilo podarjeno pa milosti-'odi kogar. (Odobravanje.) Poglejmo le v ladjedelnice, na druga podjetja, šole. in moremo izpoznati, ne da bi imenovali dolgo vrsto imen, koliko je storil tu nemški duh in kaj ustvarja še danes vsako uro, vsak dan. Vaša-navzočnost,* spoštovani moji veterani, dovolite mi ta izraz, — je dejal namestnik gospodoma dvor. svetniku dr. Swidi in komercijalnemu svet. dr. vit. Dornu —». ki se nista strašila dolge poti semkaj, je pokazala sijajno in predokazlji-vo, da sta bila vedno v tesnih stikih s svojim društvom in nista ddkazovala samo krepke sile in vstrajnosti, temveč -tudi prirojeno nemško lastnost, zvestobo. .Vedno sta, nemoteno po strankarskih prepirih ali nacijonalnih strujah, ostala zvesta naši lepi, veliki domovini Avstriji, naši starodavni, Častitljivi cesarski dinastiji. Vedno sta pogumno dvigala državno zastavo. Na tem duhu vama pač srrtetn ob tej uri izreči prisrčno zahvalo. Vzgajajte v tem duhu krasno moštvo, ki nam je dalo včeraj tako sijajne dokaze svojih zmožnosti, v duhu delavne sile, vztrajnosti in zvestobe. Meni pa privoščite veselje, da morem sodelovati z vami in da me pokličete, kadar bo potrebno. Vedno sem z velikim veseljem prihajal k vam in vam obljubljam, da bom po svojih močeh podpiral vaša plemenita stremljenja. V tem smislu, gospoda moja. kličem vašemu društvu, želeč mu, da bi v neupognjeni mladostni moči praznoval stoletnico, krepak, nemški, prisrčni »Gut Heil«! (Dolgotrajno odobravanje.) Ta »Gut Heil« iz Trsta na ta dan je prišel Nemcem kot nalašč — mi pa smo ga tudi umeli. Nemci in Ttaliiani so šli proti nam, ugonobiti nas hočejo skupno, po italijanskih in nemških listih so si delali komplimente Nemci in Italijani, hvalili se, kako so>.kulturni in kako je potrebno, da taka dva kulturna naroda nastopata skupno proti drznim Slovencem v Primorju — n e d o sTa"jTt"a-Te""te--§-Te-prhn-e r n a i z j a v a s s t r a n i vi a d e. In prišel je govor, ki je velik slavospev nemškemu duh,u, kateri .vstvarja vsako uro, vsak dan ob Adriji in zavzemlje tu odlično mesto, katero sije sam priboril. Ta slavospev je pel sam vrh ni zastopnik vlade princ Ho-henlohe. Nemec je kaj vreden ob Adriji, ta je neprecenljiv, v Nemcu je tvorna sila, vstrajnost;.. zvestoba,, on je Jiad vsemi in Italijani'naj mu bodo hvaležni, če se hoče ponižati v zvezo ž njimi. Qut Heil! Najprvo. se osmelimo oporekati, da si je Nemec""sijajno in častno mesto ob Adriji sam .priboril.' Nemec si v Avstriji ne pribori ničesar sam, mu tudi treba ni takega truda, ker stoji za njim vedno in povspdi vlada in ga ščiti, neguje in mu pomaga V "vseh okoliščinah, da more pro-spevati. Tako je povsodi v vseh deželah v Avstriji, posebno še v Primorju, ker vlada ima namen:utrditi in razširiti Nem-stvo oi)'Adriji. Ako mislijo Italijani, da bodo oni' pri tem utrjevanju Nemštva dobro izhajali — pa naj mislijo! Zgodovina bo govorila malce drugače. Namestnik je rekel, da naj mu Nemci privoščijo veselje, da more sodelovati ž njimi in da naj ga pokličejo, kadar bo potrebno. Vlada.protežira Nemce in namestnik ima nalogo, storiti za Nemce vse, kar mogoče, da se Nemštvo utrdi in okrepi in razširi v primorskih pokrajinah. ;Qb otvoritvi planinske železnice smo culi tudi iz ust namestnika v Trstu govor, da zadobi tudi nemška podjetnost ^ novo železnico v Trstu svoje dobro mesto, kjer se bo mogla krepko udejstviti. To se izvršuje in vlada dela na vse kriplje v prilog Nemštvu. Italijani pa so iz samega sovraštva do svojih slovenskih sodežela-nov tako slepi, da ne vidijo nemške nevarnosti, marveč jo pustijo, da se razvija, oni še pomagajo rasti temu Nemštvu, ki jih nekoč prime za vrat in vrže ob tla. Vlada je zadovoljna, da so se usedli Italijani na nemški lim. tako bodo Nemci lažje pro-spevali in zadovoljno je pri tem italijansko srce, saj ima poleg sebe nemško srce. ki njemu jednako sovražno bije za Slovenca. Primorski Slovenci! V težkih bojih se nahajamo, obetajo pa se še hujši. Vse fe proti nam in nobenemu .Italijanu in nobenemu. Nemcu ne smemo ničesar verjeti. Svoječasni namestnik v Trstu grof Goess je bil vsaj odkritosrčen človek. On je rekel, da Slovenci ne bomo nikdar rav-nopravni z drugimi narodi. Ko je nastopil namestništvo. je. prepotoval Goess našo deželo in bil je tudi v Brdih. Takratni koj-ščanski župan pl. Reja ga je bil ogovoril, povdarjal je važnost obmejnih Slovencev, povedal pa tudi želje teh: da moramo biti ravnooravni z drugimi narodi. Grof Goess pa je bil zamahnil z roko in izrekel pomembne besede: Tega ne bo nikoli! To je prišlo v široko javnost, — de-mentija ni bilo. Namestništvene palače se še trdno držijo te Goessove odkrite besede!! . Primorski Slovenci! Jasno sliko položaja imamo pred seboj; vidimo vse in sklep je ta: Nismo se udali in ne udarno se nikdar! Naprej v boj! ostala sprejetev kaznjive vsebine članka pod naslovom »ni Boga« in notice pod naslovom »dva zagrizena liberalca«? V. dodatno vprašanje za slučaj ako se tretje glavno vprašanje ali , četrto dodatno vprašanje potrdi. Je-li Anton Šinigoj dokazal resnico svojih navedb? Po prečitanju vprašanj naznani predli sednik, da se ni moglo ozirati pri sestavi ? vprašanj na predlog zasebnega obtoži-j telja. t Dr. Pavletič. Obtožnica ne more inkriminirati le besedi, da je Miklavič trdil, i da ni Boga temveč tudi ves zadnji odstavek članka, v katerem se trdi, da so samo-' stojni, recte liberalni kandidatje možje, ki » so protiverskega, protikatojiskega mišlje-I nja in da naj zato ne oddajo? katoliški vo- f ' lilci takim možem svojega glasu. Prev-, zema tudi za ta del popolno odgovornost i in zato vpraša zastopnika zasebnega ob-j tožitelja če vzdržuie obtožbo tudi v tem * smislu. i Dr. Gabršček. Tožbo sem natančno i preciziral od prvega začetka. Ker je pa zadnji odstavek članka le dedukcija prve-' e ga, zato je nepotrebno, da se še posebno ; inkriminira zadnji del članka. Če so se že i v prvem porotnem zasedanju dopustila ! vprašanja glede verskega mišljenja zaseb- nega obtožitelja, se je to zgodilo le radi tega, da se pojasni g. porotnikom v koliko je g. Miklavič sploh sposoben izreči trditev, da ni Boga. Obtožbo torej vzdržuje v polnem obsegu. S tem je zaključeno dokazilno postopanje in slede govori zastopnikov. Dr. Donati. Po kratkem uvodu se spominja volitev, ob katerih je izšel članek in notica, da je g. Miklavič tajil Boga. Treba je presoditi, kake posledice bi moral imeti tak očitek. Miklavič je župan, uživa v svo- (Dalie v prilogi.) »Novi Čas" zopet obsoien. Včeraj se je nadaljevala razprava proti »Novemu Času«. Ob devetih otvori predsednih razpravo; nakar predlaga dr. D o n a t i, da se zasliši tudi zasebni obto-žitelj. Dr. Pavletič pa predlaga z ozirom na okornost, da so nekatere priče govorile, da Josip Bric ni verodostojna priča, da se naj zasliši župan Kurinčič, ki se je v pred-preiskavi izjavil, da je Bric zanesljiv in verodostojen. Po kratkem posvetovanju naznani nredsednik senata, da se oba predloga zavrneta In se le prebere izpoved župana Kurinčiča. Zastopnik zasebnega obtožitelja predlaga, da se ozira pri sestavi vprašani tudi , glede sokrivde Franceta Kremžarja. Te- ' nm odločno ugovarja dr. Pavletič,^ ker da ni Kremžarju nikjer dokazana so-" krivda. s Temu ugovarja dr. Gabršček, : ker je pač Kremžar s tem, da je prepustil , material drugim, sam pripoznal svojo ,: krivdo. Nato prekine predsednik razpravo, da " se sestavijo vprašanja na porotnike. ; Ob 3/4na 11 otvori predsednik zopet : razpravo, nakar prebere zapisnikar $ vprašanja na porotnike. j L glavno vprašan je: ] Je-li Franc Kremžar kriv, da je s tem i da je v 31. št. »Novega časa« priobčil pod ; naslovom »Ni Boga« članek, v katerem • se o Francetu Miklaviču trdi, da je pre- , teklo zimo nekoč v večji družbi kmetov iz okolice trdil, da ni Boga in pod naslovom »Dva zagrizena liberalca« notico, v kateri se isto trdi, Franceta Miklaviča z nazna- ¦ njenjem izmišljenih ali napak zvitih pri-godb po imenu lažnjivo dolžil nepoštenega ali nemoralnega dejanja, ki bi ga utegnil v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati? II. dodatno vprašanje za slučaj da se potrdi prvo glavno vprašanje: Je-li Franc Kremžar dokazal resnico, j svojih navedb? * III. Glavno vprašanje: | Je-li Anton Šinigoj kriv, da je kot od- , govorni urednik »Novega časa« s tem, da • je v »Novem času« priobčil pod naslovom i »ni Boga« članek, v katerem se o Francetu Miklaviču trdi, da je preteklo zimo ne- * koč v večji družbi kmetov iz okolice trdil, ? da ni Boga, in pod naslovom »dva zagri- ¦• žena liberalca« notico, v kateri se trdi, ¦ da je France Miklavič v pričo večje druž- . „.- -., - »^¦¦^•¦¦i^ • -i vi • i • v • be izjavil, da ni Boga,- Franceta Mikla- , Tvrdka J. MEDVED je postavila na celo svoje krojaemce, viča z naznanjenjem izmišljenih ali napak kier se i^aeluie obleka po meri, Vsestransko izkušenega pri- zvitih pngodb po imenu laznuvo dolzu ne- ^ J r 7 ° *¦ poštenega ali nenaravnega dejanja, ki bi \ ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti ali ponižati? ¦ i Hali listek. Ikarov otok. — V pariškem »Le Figa-ro« je napisal Aleksandre Mavrondis pod naslovom »L'ilot d'Icare« zanimiv članek, posebno za današnje čase aviatičnih uspehov. Mavrondis piše: Ali vedo avija-tičarji, da jih mora vprašanje otokov zanimati? V tem delu Arhipelaga, ki ga je Evropa končno prisodila Grški, se nahaja tudi otočič, neznaten glede na trgovino ali strategijo, ali ime tega otočiča je znamenito v zgodovini aviatike. To je otočič Ikarija ali Nikanja, kakor ga imenujejo dandanašnji. Ikarija je po grški mitologiji videla pasti prvega aviatičarja v morske valove, Ikara, Dedalovega sina, človeka-ptiča z voščenimi krili. Ako nam stare legende ne pripovedujejo nič podrobnejšega o lkarovern poskusu, nam pa folklora moderne Grčije priča obširno in lepo o junaštvu prvega aviatičarja. V starih časih, tako pravi novogrška mitologija, je živel na Kreti kralj in Sta* po men, krojača, ki je bil vposlen do sedaj v eni večjih krojačnic na \ Dunaju (Graben). e V e n t U e 1 n O V p r a Š a n j e j mmm^^m^^mmi^mmmmmmt^ mbmmmi za siučaj, ako se zanika tretje glavno; Celemu svetu je znano, da so čevlji mnihograške tovarne Je-li Anton šinigoj kriv, da je kot od- . (zaloga pri tvrdki J. Medved) nedosegljivi v formi in kakovosti. govorni urednik »Novega časa« zanema- j IV. ril ono paznost, pri kateri bi, ko bi jo bil iinel, kakor je njegova dolžnost,. bila iz- Cene 12*50, 16'50 in 20'50. noval v palači, ki je štela 999 sob. Vse te sobe je odprl samo en ključ, v najkrasnej-ši med temi-sobami pa je imel kralj svojo kčerko Hijono. Nekega dne izda kralj tak razglas: —- Svojo hčer dan za ženo onemu, ki jo najde v palači; ali glavo odsečem vsakemu, ki jo bo iskal brez' uspeha. Poskusili so, dobiti jo, kar po vrsti, ali brez uspeha. Nazadnje noskusi svojo srečo kneževič Nikarije. V spremstvu svojega očeta poleti na Kreto s krili iz voska, ki jih je sam naredil. In majka mu je svetovala: Vzemi s seboj tenkega sukanca pa ga razvijaj iz sobe v sobo. Tako se ne izgubiš v palači in dobiš kraljevo hčer. Kneževič je poslušal svojo mater in našel hčer. Ali ko se je vzdignil, da poleti nazaj v Nikarijo, so ?e mu krila raztopila od solnčnih žarkov. Kneževič je padel v morje in poginil v valovih. Mlada Hijona, vsa žalostna, se je odpovedala svetu in šla na otočič, ki je čudovito krasen; po njej je dobil ime Hijos. Torej iz Nikarije, danes skoro po- . zabljenega otočiča, se je dvignil v zrak prvi aviatičar. Nikariji pripada čast in slava, da je v davnih časih poslala pod oblake prvo letalo. — Pisec vpraša: če ne bi ', bilo umestno, sedaj ko je aviatika preživela dobo poskusov in ko je nad Nikarijo zasijal dan svobode, napraviti na tem otočiču spomenik Ikaru — prvi žrtvi aviatike? Vun- Hang- Gao- Mao- Yuk- Po. — To je, da hitro rešimo zagonetko tega naslova, mesnica, v kateri se prodaja pasje • : in mačje meso. V zapadnem delu mesta ' Kantona (Kuang-Čon-Su, glavno mesto - kitajske pokrajine Kuangtung na Šikiangu) t ni nobene gostilne, v kateri bi se ne pro-f dajalo pasje in mačje meso. Večina teh go-' stiln ima v pritličju prostore za mesnico, . ki je temna, brez oken. Na vratih visijo ; ostanki mesa živali, ki so žive lajale in mijavkale. Tu sedi »mesar« in čaka na odjemalce. Na drugi stoji pomočnik ter | seče pasje in mačje meso. Na sebi tak pomočnik nima drugega kakor hlače. V bližini je peč, v kateri se kuha in praži pasje in mačje meso. Na zidu visi napis: V vsakem času se dobi tukaj meso psov in črnih mačk. Uhod v gostilno je precej težaven; strme, ozke stopnice, kakor kakšna lestev, vodijo gor v gostilno, ki je umazana; na štirivoglatih kitajskih stoli-cah sedijo gospodje gostje. Čim bolj je nerodna in umazana gostilna, tim več gostov ima (tako pa ni le pri Kitajcih, ampak tudi v Evropi!) Tu se dobi vsaki čas pasje in mačje meso, mast črnih psov in mačk, veliki ali mali lonec mesa črnih mačk, riževo vino, hruškovec itd. in vse po nizki ceni. Najdražje so oči črnili mačk. To ni hrana samo za nižje sloje. Tudi boljšim premožnejšim slojem gre v slast pasje in mačje meso in ob praznikih ni v celi pokrajini Kuangtung boljše kitajske hiše, v kateri bi ta dan ne bilo pečenke od mladega psa; pri nas pršut, v Št. Andrežu in na Hrvaškem »pičulat«, v kaki laški podrtiji za gradom v Gorici pa ukraden maček, vsejedno ali je črn ali bel ali rurnen ali siv itd., zadošča, da je. Niso tako izbirčni kakor Kitajci. Priloga „Sočfl"$t.19,2(lne 4. aprila 1914, jem kraju velik ugled, ima rodbino, ki je verskega mišljenja, posledica objavljenih notic pa bi mogla biti, da zgubi g. Mikla-vič ugled in da zavlada v rodbini razpor. Upoštevati je pa še sledeče dejstvo. Pri glavnih volitvah ni dosegla nobena stranka zmage, prišle so ožje volitve, tedaj pa je prinešel-W6vi.^V2pJb§^^ notici, ki naj bi na mah priborili jRlerilaTni stranki mandat. Pri »Novem času« so dobro vedeli, kake posledice bi mo al imeti članek, zato se ga prihranili za na zadnje, da učinkuje tem silnejše... Očitanje Jbftgo-tajstva g. Miklavičii naj bi bila zadnja bomba v vročem volilnem boju. Časnik je g. Miklaviča kruto žalil in zato mu mora dati tudi zadoščenje. Oba obtoženca sta kriva. Odgovorni urednik ve in mora vedeti, kaj pride v list. Zagovor, da ni bral, ne velja. Kake razmere.na nastanejo, če bi obveljal tak zagovor, potem bi mogel vsak časopis poljubno žaliti in nihče ne bi mogel dobiti zadoščenja. Kremžar je na-naravno tudi vedel za notici. Ker kdo more verjeti izgovoru, da je bil glavni urednik za časa volitev, ko je bilo časopisje za stranko nad vse važno zunaj na deželi agitator. Izključeno pa je tudi, da bi pisala notico oseba izven uredništva. Obtoženca se izgovarjata, da nista ne brala in ne pisala notic, v isti sapi pa trdita isto, kar je bilo v notici in nastopita celo dokaz resnice. Tako ročenjanje je naravnost pro-vokacija in nekaj nezaslišanega. Nato se bavi dr. Donati z izpovedbami prič. Na eni strani izjava priče Bric, ki pa ne ve za zvezo, v kateri so bile izrečene besede, na drugi strani pa vse polno drugih prič, ki čisto kategorično odklanjajo izpoved Bri-ca. To pač kaže, da je Bric slabo slišal in napačno razumel. Enako odklanjajo priče, ki so absolutno verodostojne Bricovo izpoved glede Gregorčičeve slike. Vse to kaže, da glavna priča ni verodostojna. Dejstvo je, da je bil g. Miklavič kruto žaljen, da bi mu žalitev ne mogla škodovati le na časti, ampak tudi gmotno, ker je trgovec. Dokaz resnice se je pa popolnoma ponesrečil, zato prosi porotnike, da potrde vprašanja v smislu obtožbe. Za njim govori dr. Gabršček. Vsi se še dobro spominjamo tiste volilne dobe, ko so se tri stranke trie med seboj za zmago in skušale podreti nasprotno. Gotovo ste zasledovali dogodke onega volilnega boja in tedaj veste, kako senzacijo je vzbudila po celi deželi tista t notica, ki se je tik pred volitvami objavila in v kateri se trdi, da je g. Miklavič brezverec, da je bogotajec, ki ga dobro misleči volilci ne morejo izvoliti. Bil je to nad vse hud udarec za stranko, kot tudi za zasebnega obtožitelja. To so tudi Vedeli tisti, ki so povzročili članek, to je moral vedeti tudi urednik lista. Qd tega zadnjega udarca so pričakovali liste uspehe, ta zadnii udarec naj bi povzročil, da propade g. Miklavič. Ne vem, kako bi izpadle volitve* ako ne bi takoj razglasil g. Miklavič v listih, da je očitek »Novega časa« lažnjiv in da pokliče krivce pred sodišče. Pričakovali smo, da prekliče »Novi Čas« žalitev in da da g. Miklavičii za kruto žalitev zadoščenje, ali nič od tega nismo videli, nasprotno tu v sodni dvorani so mesto zadoščenja ponudili dokaz resnice. Ali naj bo torej g. Miklavič brez zadoščenja, to upoštevajte^?, porotniki, kadar odgovarjate na vprašanja. Menda smo.si vsi na jasnem, da je imel dokaz resnice popolen neuspeh, da je njegov md za nasprotnika naravnost katastrofalen. Slišali smo vse polno prič in te so izpovedale tako, da je pač jasno, da ne more imeti nihče utiša, da bi se dokaz resnice posrečil. . Prinesli so razne priče, ki naj bi potrdile, da je govoril jr. Miklavič pred šestimi leti. da ni Boga. Slišali ste priče, slišali pričo Bric. slišali pa tudi net do šest drugih prič. Samo Bric je slišal one besede, vse ostale priče pa. ki so bile ves čas poleg, ki zatrjujejo,, da bi morali slišati besede, ki jih je po Bricovem mnenju rabil K. Miklavič — vse te i>riče pa ne vejo o vsem tem, kar pravi Bric ničesar. Zato ' yam gospodje porotniki ne bo težko odlogi se, komu naj več verujete Bricu ali ostalim pričam. Upoštevati je pa še sledeče. Priča Bric je bil, kakor je tudi ugotovljeno tisti veter pijan. Bric je bil, kakor je izpovedala gospa Miklavič že ob deveti url pi- jan. Ravno radi tega pa tudi ne more povedati zveze, v kateri so bile izrečene besede. Slišal je dva stavka, zakaj in v kateri zvezi sta bila izrečena pa ne ve. In taka priča naj bo verodostojna! Saj vsi vemo, da moremo presoditi pomen izrečenih besedi le, če poznamo tudi zvezo v |«}^W,i^p4M(§«4«rečene^tftga pa priča Bric ne ve. -Nato.preide dr. Gabršček k pričevanju Kalina, Kurinčiča in Rakuščeka. Vse te Tpriče ne -vedo iz lastnega ničesar. Vse, kar so slišali so slišali eden od drugega. Kalin je slišal od Kurinčiča, Kurinčič od Rakuščeka in Rakušček od Kalina. Pa še nekaj se ne sme prezreti. Kurat Kalin je napisal priči Rakušček kaj naj izpove in je potem ta pripovedoval svojo izjavo v istih besedah kot kurat Kalin. Značilno pa je tudi kar je rekel Kutin kot priča, da je dejal RakuŠ-čeku vsled njegovega obnašanja pred zaslišanjem, da se bolj boji kurata ko pa sodnika. Ali ni čudno, če se boji priča zasebno osebo bolj kakor pa sodnika. * Gotovo je, da ni priča Bric sam kriv, da je prišlo do te razprave, dasiravno izhaja vse iz njegovega pripovedovanja Kalinu. Pomislite, če nimate opraviti tu s spletko. Moje mnenje je, da so hoteli nekateri na vsak način vreči g. Miklaviča in zato so bile gotove osebe le orožje v rokah drugih. V sodno dvorano so prišli, da slečejo g. Miklaviča, toda uspeh njihovega nastopa je, da gredo oni iz sodne dvorane slečeni. Toda obtoženca imata še drugo orož- ! je, za slučaj da se jima dokaz resnice ponesreči. Pravita, saj midva nisva ne pisala in ne brala notic. Moj predgovornik , je že primerno osvetlil tako postopanje. ! Kdo pa torej naj bo kriv žalitve! Pripelja- j li smo v sodno dvorano edini osebi, ki pri- j deta v poštev. da so morali vedeti za žalitev, to je odgovorni in glavni urednik. Saj vsi vemo, da nima »Novi čas« nobe- i nega drugega urednika. | Sedaj se pa izgovarjata na sotrudni- J ke. Ali naj gre g. Miklavič po celi deželi iskat zaupnikov? Šinigoj je odgovoren za ' notico. On ie odgovorni urednik, on je nfa- \ čan urednik za to, da krije s svojim hrbtom vse dopisnike »Novega časa«. Če je plačan za to, če je to njegova dolžnost, potem jo naj tudi vrši. Pa tudi g. Kremžar je kriv. Pravi sicer, da je prefci dopis od kurata Kalina kakih 4—5 tednov pred obiavo notic v Novem času. Tz tega pa sledi le eno, da je Kremžar poznal pomen notic in jih je zato shranil, da jih uoorabi v pravem času. In res tik pred ožjimi volitvami je prinesel »Novi čas« obe notici, ki naj onemogočite izvolitev g. Miklaviča. Je pa tudi čisto egalno, če je pisal g. Kremžar notici ali ne, zakaj pa je nastopil dokaz resnice? Če ni pisal, bi lahko čisto navadno izjavil nisem pisal in mene ne brigajo notici, g. Miklavič poiščite si zadoščenje drugod. Ker pa ie nastooil dokaz resnice je za svoje trditve hidi odgovoren. G. Miklavič je bil na svoji časti kruto žaljen, on mora dobiti zadoščenje. Če mu ga noče dot? '»Novi čas«, potem na je dolžnost porotnikov, da prisilijo krivce, da dobi g. Miklavič zadoščenje. Zato naj potrde porotniki vprašanja v smislu obtožbe. Nato se prekine razprava do V2 4-popoldne. Popoldanska razprava. Prvi govori dr. Pavletič, kot zastopnik obtožencev. Govoril je skoro dve uri slovensko in po dovoljenem odmoru 10 minut, še eno uro laško. Po govoru dr. Pavletiča sta na kratko odgovorila dr. Donati in dr. Gabršček, nakar je kot zadnji govoril dr. Pavletič. Priporočal je porotnikom, da zanikajo vsa vprašanja razven četrtega. Nato je pojasnil stvarno in objektivno predsednik porotnikom vso razpravo. Pravorek porotnikov. Po daljšem posvetovanju je naznanil predsednik porotnikov, da so ti potrdili prvo vprašanje z 9 glasovi da in 3 ne, drugo zanikali z 11 ne in eden da, tretje glavno vprašanje potrdili z 9 glasovi da in 3 ne, peto zanikali z 11 ne in 1 da. Četrto vprašanje je odpadlo. Nato je obsodil sodni dvor Fr. Krem-žaria na globo 250 K oziroma 3 tedne za- pora, Antona Šinigoja pa na 100 K oziroma 14 dni zapora. Oba pa morata tudi plačati zelo visoke stroške obravnave. Obtoženca sta prijavila ničnostno pritožbo. Občinske uolttue u Gorici. Mi ianttje I. razreda: Brecelj dr. Anton, primarij, Hrovatin Josio, nadučitelj v pok. in pos., PaTletič dr. Fran, odvetnik, Podgornlk dr. K., odvetnik^ Rutar Matija, višiesodni svetnik, Schtwitz Alojzij, ključ, mojster, Šantel AntoD, šolski svetnik, Waltritseh S., posestnik in krčmar. Volilci I. razreda! Vi ste največji davkoplačevalci. Zato pa čutite v izredni meri težo davkov, katero terja mesto od Vas. Zanikerna mestna uprava pač pridno j pobira davščine, ne stori pa skoro nič v j prilog davkoplačevalcem. Glasen protest j proti tej upravi naj bodo Vaši glasovi. Slovenski volilci, pridite vsi! Politični pregled. Slovenski notarji pri justičnem ministru. — Dunaj, 3. aprila. V imenu slovenskih notarjev sta danes izročila ljubljanska notarja Ivan Plantan in Aleksander Hudovernik pravosodnemu ministru dr, Hochenburgerju obsežno spomenico, v kateri so naštete krivice, ki se gode slovenskim notarjem na jezikovnem polju. De-putacijo je vodil ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Na Balkanu. — V Epiru se nadaljujejo boji med domačini in Albanci. Albanske čete so prekoračile tudi srbsko mejo pa so jih Srbi nagnali. Grške čete so razdejale Libohovo in opustošile posestvo ju-stičnega ministra Mufida-beja. Skoda znaša 200.000 frankov. V boju je bil ranjen nizozemski orožniški častnik Šimbleen. Pri Desnici so Albanci porazili svete bataljone in se utrdili. Darovi. Darovi »Dijaški kuhinji.« — G. dr. Rostacher mesto povračila g. dr. Bačar-ju za izgubljeno knjigo 4 K 50 v;, g. Žni-deršič Josip, postajenačelnik v Štanjelu, 1 K; g. Kante Matko, okr. šol. nadzornik v Sežani. 13 K 40 v; g. Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, 4 K; g. Miroslav Premrou, c. k. notar v Kobaridu, 3 K; okrajna posojilnica v. Kobaridu 100 K: g. Andrej Lasič, okr. šol. nadzornik v Tolminu, 5 K; g. dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, 10 K: g. dr. Rudolf Gruntar, odvetnik v Tolminu. 10 K: 2. Filip Štubelj, Šmarje, 2 K: c. kr. okrajni šolski svet v Sežani, 49 K 74 v: g. . Josip Rakqv<5Ček, Sv. Lucua ob Soči, 3 K: g. Urbančič Adolf, mesar v Gorici, 1 K 22 v: županstvo v Sežani tO K; g. A. Jerkič, fotograf v Gorici. 2 K; neimenovan daroval po g. prof. T. Schaupu Vt kg prekajetiega mesa, 0'83 ker suroveea masla in 11 jajec v skupni vrednosti 4'44 K. Skupaj 222 K 56 v. Vsem priiatelfem mladine srčna hvala! Na mesečnim' ie došlo 93 K. Za Ciril-JVtetodovo družbo je zbralo omizje nri »Petru« na Cingrafu K 970. Darovali so.: g. Hvala 4fl v, A. Komel 2 K, Jožo Praz 1 Klflv, Črne 1 K. Jauov-skv 2 K, Peter 1 K, Veleč 2 K, Terčič 20 v. Sloveči francoski aviatlk Chevillard v Gorici. — Jutri popoldne bo vzletal in se produciral na Velikih Rojah pri Gorici sloveči francoski aviatik Chevillard. Pri-četek ob 3. pop. Letel bo s svojim dvo-krovnikom Farman po zraku tudi z g 1 a-v o n i z d o 1. Iz Trsta bo vozil v Gorico poseben vlak, in sicer ob 12.40. — Chevillard vzame tudi pasažirje v svoj zrakoplov. Umrl je v Gorici stavbenik Ernest Rossi. Slavna županstva opozarjamo, da je založila »Goriška TIskarna« potrebne nove tiskovine za zglasilnice v policijskem zglašenju in knjige za ptujce. Glasom na-redbe si. namestništva z dne 14. jan. 1914 morajo vse te tiskovine imeti si. županstva, da lahko iste oddajo krčmar jem ali pa privatnikom, ki oddajajo sobe ptujcem. — Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Planinski izlet goriške podružnice S. P. D. na Kobilino glavo (1475 m) se vrši v nedeljo dne 5. aprila 1914. Odhod ob 5h 12 m zjutraj z vlakom do Podmelca. Komur pa je gora previsoka, naj se odpelje iz Gorice ob lih 18 m dopoldne in naj gre po cesti iz Podmelca čez Hum in Ljubin na Poljubin (krasni dveurni izprehod), kjer se sestane z »visokimi planinci«. Občni zbor Slov. bral. in podpornega društva v Gorici se ni vršil v nedeljo, dne 22. nr. m. radi premale vdeiežbe. Prihodnji občni zbor se vrši jutri dne 5. aprila ob 10. uri predp. v društvenih prostorih. Izredni nabor dne 3. 4. 1914. — Predstavljenih ie bilo 45 mladeničev, od teh je bilo potrjenih 25; eden bo oddan v bolnišnico v zdravniško preiskavo. Italijanski napisi na prvem mestu. — Pišejo nam: »Nad nekaterimi slovenskimi trgovinami in krčmami se še vedno šopiri italijanski napis na prvem mestu. Toliko slovenske samozavednosti bi se pač lahko pričakovalo od slovenskih trgovcev oziroma krčmarjev, da bi dali slovenščini prvo mesto, saj so vendar po veliki večini zaposleni po Slovencih. Kar je v tem ozi-ru posebno neopravičljivo je to, da se italijanščina blesti na prvem mestu še celo tam, kjer so hišni gospodarji slovenske narodnosti. Posebno, se to opaža v Kapucinski ulici! Prizadeti popravite hitro ta narodni grehi!«-" Da se bo vršila porotna razprava proti »Soči«, so poročali razni listi. Ali proti »Soči« ni razpisana nikaka porotna razprava iz jednostavnega razloga, ker -Soče« ni nihče tožil. Cirkus Charles v Gorici. — Cirkus Charles največji moderni cirkus pride v Gorico letošnje poletje. Podjetje ima 600 ljudi v službi, 500 živali, razprostre 25 šotorov na površini 25.000 kvadratnih metrov. Najčudovitejše dresurne točke. Nastopijo ljudje in živali iz vseh delov sveta. Iz malega raste veliko. Pregovor, ki se najbolj uveljavlja pri hranitvi do-jenca, zakaj tudi z najmanjšo napako v otrokovi hranitvi se stavi njegovo življenje v nevarnost. Vestna mati pa daje zategadelj svojemu ljubljencu samo davno-znano, zanesljivo hrano, kakor n. pr. Ne-stle-jevo moko za otroke, katero vživajo vsi otroci radi, io izvrstno prenesejo in prebavijo. — Poskušnje popolnoma zastonj pri: H. Netsle, Dunaj, L Biberstrasse 8 K. Domače wstl Odvetniški izpit je napravil v Trstu g. dr. Fran I r g o 1 i č, odvetniški 'kandidat v Gorici. Čestitamo! Domača politika. Goriška postaja državnega kolodvora dobi baje sedaj, ko si ležijo v objemu Lahi in Nemci, nemško-laški napis! Tako ču-jemo! Protestiramo že naprej proti vsakemu poskusu novih provokacij Slovencev in opozarjamo na to slovenske poslance! K mestnim volitvam v II. razredu treba z ozirom na pohvalo volilcev v zadnji številki »Soče« nekaj pripomniti. V narodnem volilnem odboru se je namreč na brezdvomen način dognalo, da je najmanj 30 Slovencev volilo nasprotne kandidate. Izdajalci, katerih ni bilo v tretjem razredu, so se pojavili v drugem, dasi bi bili morali volilci v tem razredu pokazati tem večjo in lepšo disciplino! Nekateri teh so nam znani in si jih bomo zapomnili! Zapomnili si bodemo pa tudi tiste, kateri nišo ..prišli na volišče, m pri tej priliki tudi odkrito povemo, da se nam je število bolnikov zdelo čuda. visoko! Rojaki, takih stvari v našem narodnem boju, ki je tako težak in tako silen, ne borna trpeli! Čim prej odrežefno gnili ud od zdravega telesa, tem boljše bode. In odrežemo ga prav gotovo! Nekdo ki je štet glasove. Italijanski kandJdarje za L razred občinskih voHtev v Gorici so: dr. Bader, zdravnik, dr. Di Blas, odvetnik, prof. M. RurSchen, dr. Peter Pinavčig, odvetnik, dr. Venier, E. Louvier, F. Favetti in vele-tržeč Orzan. — Bombici, 'Pinavčič, Venier, ta lepa trojica starega municipija pridejo zopet v mestni svet. — Bolje, da bi jih vložili v mestni muzej! Dr. Pinavčig je deželni odbornik in tako je Pinavčig z dež. odbora predstojnik dr. PinaVčigu z mnmčfptja! Po starem! Avstrijski major v goriškem mestnem 'svetu. — Major Ditrich je izvoljen. Vojaška Oblast se ni nič protivila njegovi kandidaturi v listi stranke, ki je prav v vojaš-skih krogih razkričaiia za irredentovsko. V Gradcu se je svoj čas vojaška oblast bala socialno-demokratičnega podžupana. Pošten. socialni demokrat je bil izvoljen ža podžupana — kaj je bilo tako hudega na tem, da je bila vojaška oblast ukazala, da moralo izstopiti iz mestnega sveta Kraškega vsi upokojeni oficirji, ki so Mi mestni svetniki?! V "Gorici pa se ne zgane vojaška oblast, ko pride avstrijski major v mestni zastop s pomočjo stranke, ki je najslabše napisana pri njej, ker velja za irredentov-ska, za protiavstrijsko!! PaJjk Fž Podgore je italijanski mestni starašina v GOrici. oziroma italijansko-nemški starašina ali pa nemško-italijanski, kakor hočete. Mož še dobro laško ne zna, v svoji družini govori slovensko. Paljk je mož, ki je pri »Gesangsvereinu« hud Nemec, pri Italijanih Italijan, med. Slovenci Slovenec iz Podgore, med socialnimi demokrati interna^tjonalec. Na kolodvoru je .] sedaj nasproti svojim kolegom precej visok gospod iri misli da mu mora biti vse pokorno. Nekdo ga je dobro ošvrknil, rekoč mu, naj lepo molči in boljše vrši svojo službo, ker on ni ravno najboljši železničar! Glasilo laške liudske stranke je veljalo za resno glasilo resne stranke. Dokler ni zlezla stranka gor (s kakimi sredstvi?!) kamor je hotela in dokler ni zasedla mesta deželnega glavarja. Potem se je začelo to glasilo spreminjati, kakor še ie stranka kameleonila. Včerajšnja številka glasila laške ljudske stranke ne pozna in ne vidi več ne irredentovcev ne kamo-rašev. Zlezla je stranka krivšku radi tega, ker velia »zgoraj« za veieavstrijsko stranko, laška liberalna pa za kamoraško, irredentovsko! Laška ljudska stranka je tudi pridno denuncirala navzgor tiste, za katere je šla sedai v boj proti vsakemu pričakovanju. Glasilo te stranke ne pozna danes ne irredentovcev ne kamorašev, rtrtzna samo laško sovraštvo do Slovencev. »Krščanska pravičnost« je pokopana, volilni boj je velial Slovencem, da ne pridejo do svojih pravic! — Združili so se kamoraši. irredentovci, Mazzinianci (kaj to,'če ie bil fifiažzini brezbožnež. anarhist fa-nasprotnik Avstrije!), lnterani in jud- ie...;. schone Seelen finden sich___ Nemci in nazadnje še... il oartito popola-re-clericale. ki hrani v sebi največje pravičnike! — No, pa naj bodo skupaj. Pazili pa bomo na hinavščino z avstrijan-stvom! ¦- ¦ »Srbski irredentizem« je združil glasili kamoraske stranke in poštene laške liudske stranke. »Corriere« je očital Slovencem srbski irredentizem, »UEco« ga očita včeraj in trdi. da laškega irreden-tizma ni, srbski pa je! Tn tako se boji tega . »irredentizma«, da že čuti srbske bajonete v rebrih strahopetnih Italijanov. Naj le dolgo lomi Italijane strah pred Jugoslovani! Kamora. — Na italijanski strani ni več kamore. »L' Eco« je bila začela zmerjati laške liberalce s kamoraši. Ostro jih je napadala, jim očitala vse najslabše, kar se more reči o kakih občinskih upraviteljih in žadrla se |e nad njimi: k a m o -raši: to je ljudje, ki poznajo le svojo korist, ki so strašno nevarni mestni upravi, ker jim je ljudski blagor nekaj neznanega, ki se poslužijo v svoje svrhe vseh sredstev, pa če fcre pri tem ves prospeh mesta pod zlo. — Sedaj kar nakrat ne pozna več kamore na italijanski strani — p r e s a -d f 1 a p a, je k amo r onaslovensko stran, trdeč, da je kamorizetn lahko tttdtto-: raztr obiti kako H s to narodnega boja za rešiteljico vse gospodarske mizerije goriškega mesta! — ObČudujmo »Ecovo« modrost o kamorizmul »Vrata zapreti pred Slovenci«! — Tako uči »Corriere«. Ce bo hotel stopiti Slovenec v laško botego, mu zapro vrata pred očmi, če bo hotel stopiti v laško odvetniško pisarno, ga pisarnovodja pahne po stopnicah in zaloputne Vrata za njim! Slovenci, varujte se! Z Livade. — ^»Ob Času volitev so postale "tudi nase »ceste« na Livadi deležne vseh dobrot goriškega! municipija. Seveda, hlače so se jim tresle, da bomo začeli hoditi do njih, ker cest nimamo. Radi tega so poslali v ulico Livado delavce, da popravijo cesto in s tem pridobe slovensko Livado. Odkopali so že mnogo toda volitve so končale v prilog Lahonom in Nemcem, slovenske nevarnosti za sedaj ni več, ščavi ceste ne potrebujejo. Modre glave na municipiju so sklenile, prav po ribniško "*l» zasujmo zopet!« Morajo pa imeti čudne inženirje na županstvu, kajti šior asistente je cesto tako zasul, da sta pridobili dve hiši ob enem »vodovod«. Voda jim namreč ob deževju prihaja v hišo. Upamo, da bodo goriški očetje prihodnjič pametneii, ter sploh opustijo vsako tako »popravljanje«, ker ne bo potrebno, jih itak pri volitvah vrag vzame!« »Novi Čas« ne more preboleti zadnjih obsodeb ter se tolaži z zavijanjem dejstev prav tako, kakor kak večni prav-dar, k' ima vedno on prav, ampak sodniki so krivi. V predzadnji številki N. Č. ponovno pogreva laž, da se je poslanec Kovač zbal dokazov ter radi tega umaknil tožbo pred porotniki. V Soči št. 10.1.1. je bilo jasno povedano, zakaj je pravni zastopnik poslanca Kovača tožbo -proti N. Č. prenesel pred okrajno sodnijo. Danes ponavliamo deistvo, da so se pravi krivci v N. Č. zbali porote, ter se skrili za hrbet urednika, kateri pravi, da inkriminiranih člankov v N. Č. niti čitaLni!! V tem slu-čaiu bi porotniki odgovornega urednika spoznali k večjemu krivim radi zanemarjanja dolžne paznosti, kar se ie zsrodilo pofmn okraine sodniie. To in nič druzega je bil povod spremembi tožbe! Prosveta. Občni zbor »Narodne prosvete«. — Ker je bil zadnji občni zbor nesklepčen, bo drugi občni zbor v sredo dne 8. aprila ob 8. uri zvečer »pri Jelenu«. DOPISI. Iz goriške okolice. Renče. — Letos ustanovljena moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Renčah priredi na Velikonočni pondeljek svojo prvo veselico v dvorani g. R. Žnidarčič s tem vsporedom: 1. Konec sveta (tridejanska burka; igrajo igralci ljubljanskega gledišča o priliki gostovanja v Gorici.) 2. Ples, (orkester). Ker se vrši pred plesom in med plesom srečolov, zato pričakuje odbor vse tiste, ki nimajo še sreče, da jo pridejo loviti v Renče. Odbor. Rokodelsko podporno društvo v Mir-riti bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 19. aprila t. 1. ob L uri popoldne v občinski dvorani. Priporoča se polnbštevil-rio udeležbo. Iz tolminskega okraja* PodbrdOi — Mesca decembra 1. 1. Je priobčila »Edinost« dopis iz Podbrda, v katerem nekdo napada žel. aspiranta g. M. Mosetiča. Ker se domneva, da sem podpisani morebiti v kaki zvezi z omenjenim dopisom, izjavljam, da nisem niti neposredno niti posredno ž njim v stiku in da ga tudi ne morem odobravati. — A. Potočnik. Iz aldouskega okraja. Podružnica družbe sv. C. in M. v 'Brjah priredi tretjo nedeljo po Veliki noči veselico obsežnega vsporeda. To na znanje občinstvu in sosednim društvom. V Sv. Križu priredi drli Metodova nodružnica veliko ljudsko veselico na grajskem dvorišču na Velikonočni pdfli deljek. Vspot?ed, ki ga objavimo v torkovi Štev. »Soče« bo zadovoljil gotovo vsakega. Kdor se hoče par uric veseliti, naj pride ta dan v Sv. Križ* posebno pa, ker je dobiček namenjen naši prekoristni družbi. !z domaČe, kakor tudi iz sosednjih občin pričakujemo polne udeležbe. Rojaki! Sveta narodna dolžnost Vas kliče, da pol-noštevilno prihitite k prireditvi, ter položite »mal dar, domu na altar«. — Omenjeno bodi, da bode na veseiličnem prostoru postavljen paviljon, kjer bode z vsem poskrbljeno. Iz komenskeqa okraja. Iz Temnice. — Občinski lov v Temnici. Kdor se hoče udeležiti dražbe občinskega lova v Temnici, naj priglasi svoje ponudbe županstvu. Ker je ozdravela živina v Temnici od bolezni na parkljih in gobcu, se sme z 10. t. m. zopet uvažati živino iz Temnice v Trst. Sbkolšfci vestriik. Sežanski Sokol priredi svoj II. javni nastop dne 24. maja v slučaju slabega vremena dne 28. junija t. 1. Bližnja društva prosimo, da to vpoštevajo s tem, da ne določijo tega dneva za svoje prireditve. Sokol na Gradišču priredi na Velikonočni pondeljek, t. j. 13. aprila v telovadnici v »Gradu« svoj prvi pomladanski ples, katerega čisti dobiček je namenjen v prid že naročenega orodja. Obenem naznanja, da priredi svojo II. javno telovadbo dne 26. julija t. U na kar naj se bratska društva blagohotno ozirajo pri določitvi svojih prireditev. Na zdar! Gospodarske vesti. Za uravnavo Soče in njenih pritokov. — Ta teden se vršijo koriiisijonelni obhodi po raznih krajih naše dežele, koder se bodo regulirale reke ter hudourniki. V torek je bila komisija po Vipavski, Braniški in Raški dolini. — V sredo ob dolenjem toku Vipave, ob Lijakr, v Renčah, Rubijah in Sovodrijah: V četrtek si je komisija ogledala gorenji tok Soče, potem Bačo in Suhi potok. V petek se je sestavil v Trstu zapisnik. Danes se je Vršila v Trstu seja komisije za uravnavo naših voda. Jadranska banka. — V nedeljo, dne 22. pr. m. se je vrši! v Trstu, v lastni palači VIII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke. Kljub težkim političnim in denarnim razmeram, katere so vladale v letu 1913, je bi! uspeh Jadranske banke kar najbolji. Kakor se razvidi iz bilance tega našega zavoda, kateremu je zagotovljena dobra bodočnost, znaša skupni promet za leto 1913 K 2137,482.050'40 proti KI. 457,379.822'58 v letu 1912, t. J. za K 680,102.227'82 več. Cisti dobiček je narasel na K 690.463'43, od katerega je sklenil občni zbor plačati delničarjem CVt% dividendo t. j. K 25 po delnici. Rezervni zakladi so se dotirali s K 80.000, tako da znašajo sedaj K 760.000. V dobrodelne svrhe je bilo določenih K 6.235'80, a na novi račun se je preneslo K 72.779'29. Lastna in tuja sredstva znašajo skupno K 40,216:507'46. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da provede povišanje delniške glavnice v smislu vladnega dovoljenja. Sklenila se je tudi otvoritev ene podružnice na Dunaju, katera bo že v najkrajšem času začela poslovati. Razfte vesti. »Klub slov. tehnikov v Pragi« naznanja sledečo konstitucijo odbora za letni sem. 1913/14: Predsednik: Žerjav Jože, stav. t., podpredsednik: Ciaffarih Fr. kult. t, tajnik: Sirk Jos; stav. t., blagajnik: Ab-ram Edv. kult. t, knjižničar: Cel Ciril stroj, t., preglednika: Perko Ignac stav. t. h Leskovšek Fr. stav. t. Roparski umor v starem mestu v Trstu. — Porota je obsodila 22 letnega Jožefa Bregatita v smrt na Vešalih, Emilija Bassa, 19 let, na 7 let ječe in 18 letnega Karla Vizintin na 10 dni zapora zaradi tatvine. Prva dva pa zaradi roparskega umora 67 letne starke Maver v Starem mestu in to radi 3 kron! Velika nesreča na morju. — Nevv Ywk, 3. aprila. Ribiško ladjevje, ki je lovilo ob Novi FtiHdlandiji je ražgttat in raz- bil sneženi vihar, Ena ladja je prišla med ledene plošče. Posadka se je rešila s tem, da je poskakala na led, tuje ¦ pa vsled mraza poginila. Ob Novi Fundlandiji je ponesrečilo 64 oseb. Ostalih 37 je strašno trpelo vsled mraza. Ladja Venturn s 35 živečimi je dospela danes zjutraj v pristanišče. Na tej ladiji je število ponesrečencev največje. O ladji Southern Gros ni nobenih poročil. Lgudsko štetje v Združenih državah in Slovani. — Avstrijska narodnost je izginila iz uradniii statistik Združenih držav in nič več ni tam ljudi »Avstrijske« in »Ogrske« narodnosti, pač pa so tem Slovenci, Cehi, Hrvati, Slovaki, Madjari itd. Vsega prebivalstva ima ta velika republika Severne Amerike 81,731.957 in od teh ie 60'5% domačega izvora, priseljencev pa 39'5% ali 32.243.382 Vseh Slovanov z Litvanci je 3,240.467. Med njimi je največ Pollakov, namreč 1.707.640, za njimi orideio Čehi z 539.392 in Slovaki z 284.444; V resnici bo pa Čehov! in Slovakov okros 1,000.000. Litvancev ?e 211.235, Slovencev 183.431. Rusov ie le 95.137, ker se izseljnieio iz Rusije le Židie. Hrvatov ie 93.036, Malorusov 35.359, Srbov 26.752, Bole-arov 19380 in Črnogorcev 3961: ostalih Slovanov je 35,195. Nemcev ie8.8l7.27L Italijanov 2,151,422 in Oerrov 320 893. Zanesljiva ta statistika ni. kakor se vidi pri Čehih, Slovakih, Rubinih, katerih ie vsekakor vse premalo na-¦ Štetih. Ravno isto bo velialo za Srbe in Hrvate. Nas Slovencev le v Ameriki več kakor smo sami mislili in če poide tako naprej, bo nas kmalu več v Ameriki ka-kor tu. fkltav Seidlifz-prašek I'e jsa na Jelpdcn JrpeRe neprenosljivo sredstvo ratero ima prednost pred vsem! dragimi dra •tifnimi Sietil. kroglicami in grenoioami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sotinljsko zasleduje. Mollo-vo Franc, žganje h sol wa ribanje Slvota — BoleClne olaJiuJoCe in OarejpCnloSe, sta-ioznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrtte. Orisr. steklenica K 2*—. Na prodaj po vseh lekarnah in mirodiliiicah. Glavna lekarna A. M0LL, g. in kr. dvomi založnik, Dunaj, Tnchlauben 9. Dobiva se v Gorici .v -vseh lekarnah in mirodilhicah. Zlata svetinja 11 mm j 1012 Možki, ki so šibki na živcih lahko dobijo zopet svojo moč ako uporabljajo Evaton-tablete. Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov, — PoskuSni zavitek K 4--80, pol zavitka K 10'—, .cel zavitek K 18*- Pošilja proti povzetja ali naprej poslanem denarju le-karna sv Matfta, tovarna farm. speč. aparatov, Dunaj, 3 ol?rnj Hauptstr, 130. Zaloga v lekarni Cristofoletti, Gorica. 8i~4 I w 500 kron ICpiiJekurili_____.........................__________ I. v teku 1 dni brc?, nlknkih liolcClii. Cena 1 lončku •/. Jamstvenim plimom K !•-, 3 loitčM K «'M). KEMEHV. KABOH/U (Kasna) L fastfmli K.tlOf Pgnko. III. Slovtl vsesoMsti zlfit t Ljiljani 11 V dneh 15., 16. in 17. avgusta se vrši v Ljubljani III. slovensi vsesokolski zlet, prvi ki ga pTlir^^Io^sJc^Sc^^vo. v v tako širokem obsegu. — Predprirave so v" polnem tiru, vsi odseki marljivo delujejo. Zvezinemu predsedstvu se je posrečilo pridobiti proti primerni najemnini za zlet-no telovadiš^.krasen prostor, za...Bežiš., gradom; telovadišče Bode prirejeno za približno 2500 telovadcev ter za 20.000— ' 25.000 gledalcev. Z razpošiljanjem velikih lepakov, izdelanih v tiskarni J. Blasnika nasl., po načrtu akad. slikarja gosp. .Vavpotiča, se bode začelo tekom tega tedna, mali lepaki pa izidejo šele meseca junija. V kratkem se izda nova serija krasnih zletnih razglednic, delo mojstra Vavpotiča; Slovenci in Sle -enke segajte marljivo po njih, osobito sedaj pred velikonočnimi prazniki razpošiljajte običajne pozdrave potom sokolskih zletnih razglednic. Prihodnji mesec izda se tudi bogato ilustrovani kažipot po vseh slovenskih pokrajinah. Izdelavo zletnih znakov, načrt akad. kiparja g. J. Dolinarja, poverilo se je tvrd-ki Viljem Pečina v Turnovu; znak' bo^ve-ljal 6 K ter bode imel lastnik sledeče ugodnosti: 1. Prost vstop na telovadišče vse slavnostne dni; a) brezplačen vstop k tekmi; b) brezplačen vstop na ograjeno člansko tribuno, oziroma na stojišče med telovadiščem in tribunami. 2. Brezplačen vstop k ljudskim veselicam. 3. Za članstvo brezplačno skupno prenočišče za vse zletne dni. Znaki se bodo morali nositi vidno vse slavnostne dni. — Duplikati zgubljenih znakov se ne bodo oddajali. Predprodajo zletnih znakov ter vstopnic na telovadišče je prevzela »Ljubljanska kreditna banka«. Stanovanjskemu odseku so zagotovljena že vsa mestna šolska poslopja in še nekaj drugih večjih javnih lokalov; na- tančen seznam privatnih prenočišč pa se bo sestavil po prihodnjem selilnem terminu, to je meseca majnika. V veliki dvorani »Mestnega doma« se bode priredila sokolska razstava, ki bo odprta od 5. avgusta do 20. avgusta t. 1.; razstava bo vsebovala zgodovino in razvoj slovenskega Sokolstva. fel^^nlS^slovahskinrgJJstom prilika videti eno najčudovitejših naravnih točk naš^e kranjske dežele, bo vozil 18. avgu-sta^prvi dan po zletu poseben vlak v Postojno; vožnja iz Ljubljane v Postojno in riazaj, skupno z vstopnino v jamo bode stala samo 5 K. Posebnega vlaka se bode poslužil lahko vsakdo. Za ture v razne kraje naše slikovite Gorenjske, bodo določeni vodniki - Sokoli planinci; tudi sivi »Triglav« bode imel priliko pozdraviti slovanske Sokole. Vse poštne pošiljatve, pisma, kakor tudi denarne pošiljatve nasloviti je direktno na »Slovensko Sokolsko Zvezo«, pod tem naslovom pa naj bo označen dotični odsek, kateremu je pismo, oziroma poši-ljatev namenjena. Slovencem, ti uameravajo t Srliifl. Pred 1 mesecem smo objavili v slovenskem časopisju, naj se ljudje, ki se nameravajo preseliti v Srbijo, obračajo na naš informacijski odsek za potrebna pojasnila, naj ne hodijo na slepo srečo v Srbijo. Povdarjali smo, da ne čaka tu vsakega polna skleda, da prihajajo v poštev le pošteni in zanesljivi ljudje, popolnoma izobraženi v svoji stroki. Povdarjali smo tudi, da se ne bomo ozirali na prošnje, katerim ne bo priložena svota 5 K za naše gotove izdatke in pa priporočilno pismo od kake vplivne in znane narodne osebe. A kakor vidimo je bila naša objava glas vpijočega v puščavi. Nastal je tak naval pisem, da je društvo prisilje-nozanedoločenčasodklanjati v s a k o na da 1 j n o p o s r e d o v a n j e iz enostavnega razloga, ker bi ne bilo kos svoji nalogi, če bi šlo tako naprej. Izmed okroglo 400 pisem, ki jih je društvo v kratkem roku 1 meseca prejelo, niti četrtina ne odgovarja predpogojem, ki smo jih stavili v svoji prejšnji objavi. Zato smo prisiljeni enkrat za vselej pribiti, daje in bo vsaka prošnja, kineizpolnju-enatanko predpisanih predpogojev, romala v k o š. One osebe, na katere se bodo ljudje v domovini obračali za priporočila, naj pa dobro premislijo, koga priporočajo, da ne bomo doživljali vedno novih razočaranj. Do preklica se torej naš informacijski odsek ne bo oziral na nobeno vprašanje več. Vsem onim, ki so se dosedaj obrnili na.nas in so izpolnili predpogoje za naše posredovanje, naznanjamo, da smo zanje ukrenili vse potrebno in da jih bomo svo-ječasno obvestili o ugodni ali neugodni rešitvi njihovih prošenj. Za druge pa, ki se riiso ozirali v polnem obsegu na našo prejšnjo objavo, se ni moglo ničesar storiti. Slovensko društvo »Triglav« v Bel gradu. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (pdgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Hajmanjla pristojbina stane 6 0 tU, Ako Je oglat obselneJBl u rafluna la vsako besedo 3 vin. HaJprlpravnejSe lnnerlranje xa trgovce in obrtnike. •. . ivKo"50AB!,w,JI,,h *W«V *» obrtnikov r dorlel. kalnih oa delali (in golo » mma) niha« n« pran«, ktr nikjt* d« toMilno. Skoda nI mt.hu«. Y ' 9I Hiža oripravna za trgovino ie s*sd!i V isti je sedaj krčma, trafika in pripraven in potreben prostor za trgovino z jedilnim- blagom. Proda se tudi proti le delnemu plačilu. Naslov pove upravništvo. 79—2 napredek uede! I NajenergičnejŠe in po- I - tovo se zdravi sifilis s ¦ svetovnim sredstvom I0RUBIN GASILE Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uro-tralna zoženrja. prostati-tis. uretritis in meh. katarji korenito ozdrar ' viio s konfeil Casile Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da M bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažnjejo peCenje in pogosto iriniranjc; edini korenito ozdravijo uretralna zozenja (prostatitis, uretritis, cistitis. mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd — Skatlja konfetijev Casile K 41— Iorubln Casile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja 7. uspehom proti sifilidi. anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi. storili-teti, neurasteniji, energičen ražkrojcvalec uri-nove kiseline itd. — Steklenicn Jorubina Casile K 3'50. Kdor želi večjih, pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno rdoyd za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Trombi. Pristna zdravila Casile morajo imeti od zunaj lastnoročni podpis N. Casile. (i—24 pristni r^aučuKov podpetnlK1 Ne bodite žalostni, zato ker ste bolni. Lahko še ozdravite, ako naročite neštetokrat preizkušene in pohvaljeno Markove kapljice ki se jih uporablja v vsaki hiši in družini za notranjo in zunanjo rabo, proti raznim boleznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, grizenju v trebuhu ter proti vetrovom. Markove kapljice od« stranijo neprijeten duh iz ust, pomaže naj se kadar boli zob ali glava proti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, koji so ozdraveli s temi kapljicami so vsakomur na razpolag- . En ducat za K 4 s poSInfno vred polije Gradska lekarna v Zagrebu, Kamenlta ul. 5. A 105/12 36 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. k. okrajnem sodišču v Kanalu so na prošnjo knezonadškofijsfcega ordi-narijata^v Gorici kot zakonitega zastopnika ustanov za sv. maše zastopanega po dr f rančišek-u Pavletič odvet. v Gorici na prodaj po javni dražbi nepremičnine (last pok. Jožefa Bitežnik iz Ravni-Bate) za katere se je vstanovila izklicna cena in sicer: a) vložka št. 22 davč. obČ. Bate 1. in 2. telo hiša št. 35/43, hlev, lopa in dvorišče K 2100 3. telo njivi in travniki, imenovano „Brešče" in „Kuk" :..........K 1600 4. telo njive in pašniki . ....................K 2400 5. telo njiva in travnik imenovano „Mačca" . . ;............• • K 400 6. telo njiva in nova prostorna hiša....................K 3600 7. telo travnik imenovan „Stara voda"...........•..... K 280 8. telo njiva imenovana „Na Bregu"...................K 600 9. telo njiva imenovana „Na Planini" . .............. K 425 10. telo pašnika zvana rGmajna v Gori" in »Gmajna v Krasu",......K 1000 b) vložka št. 541 d. o. Bate travnik tvorec 1. telo v- vasi Baska.......K 1200 2. telo njiva „pri Znamnji".......................K 460 3. telo. njiva in travnik imenovano „Podločila"..............K 140 4. telo „ „ „ „Gorenje-Konj:ce"...........K 220 c) vi. 20 d. o. Deskle travnik zvano „Peč"-Laza"..............K 300 č) 2. telo -istega vložka in edino telo vložka št. 15 d. o. Grgar........ K 1200 Dražba se bo vršila dne 24. aprila 1914 predp. ob 8. uri pri spodaj bznamenjeni sodniji v dvorani št. 1. Ponudbe pod izklicno ceno se' ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno vrednost. Dražbeno izkupilo je položiti v gotovini pri sodniji in sicer Vi v 14 dneh, ostali znesek pa v 2 mesec;h. Dražbene pogoje je mogoče upogledati pri tej sodniji v izbi št. 6 med opravilnimi urami. C. k. okrasno sodišče o Kanalu odd. I. • •¦•' : : dne 1. aprila 1914. ' : "¦'¦¦'''•": ]*fp' Fabijan. ' ' *~! rno veselje! != napravite sebi in svoji družini, ako spomladansko obleko!! /.a se in za svoje otroke pri hrrdki Vuga & C? RaŠtelj Št. 16. Nihče naj tedaj ne zamudi ugodne prilike ogledati si lepo, moderno ter bogato založeno skladišče oblek, katerih cene so sledeče: Zadnja novost v seviot oblekah.......K 18.— 28* — 11 velika izber raznovrstnih površnikov najnovejšega kroja K 26--- 55'— „ „ „ Kamgarn „ .......)? 26*— 37'— bogata zaloga oblek za dečke . . .... . „ 1350 26'— t, „ Angleško blago.......„40-— 60'— | velikanska izber oblek za otroke . ... . . . „ 3k50 15*— ,. „ „ črnih oblekah.......„ 28*— 60'— || " : Poleg te ogromne izbere otroških oblek nahajajo se še druge krasne oblekce pisane in modre pod imenom yvEl"kai< za starost od 3—10 let po K 12- — Pri naročilu zadostuje starost otroka. — Te oblekce se odpošljejo poštnine prosto. — Vsak naj se osebno prepriča o istinitosti navedenih cen, brez vsake obveznosti do nakupa. ¦'.%¦¦ Priporočava se si. občinstvu za mnogobrojne posete VUOA &.C2 -r- GOflCa, Raštelj Št 16. Žganjarna Robert Diebl - Celje priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Soucbong. _----------------------------------------------------Vzorci in ceniki na razpolago. —----------------~~-------------—¦--------—— Odlikovana pekarija in sladčiearna Karol Draščik v Gorici, na Komo v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina is« likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav, občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah Edina primorska tovarna dvokoles -------------- »TRIBUNA«--------------- Goric*, Tržaška ui. 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. &&&&&&&&&&&&.&&.&&&&&&&&&&&&&.&&&&.¦&'&. I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi St. 11, Via Caserma St. 15 vis-a-vis izvornega trga Obleke za gospode, gospe i» otroke F. mm - |«n Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Krasna garnitura za gospode za samo I Kdor se hoče prepričati o cenosti moje trrdke. naj naroČi takoj 1 par zapestnih gumbov pra^o zlato-doble 14 kar.. 1 zlat prstaj. 1 elegantno verižico za nro dnble, 1 par nanšnic z imit. - briljantmi. Trhn tega dobi vsak naročnik prav zastonj po listini posebno zlato aro dable. Z& neagajajoCe se vrne denar. Pošilja se po povzetju za K 2'60 in 70 vin. za poštnino, „Jnwelenexport H. Weisz Nagvsallo št. 22 coni. Bars Uiitiarn". 73- Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne jopice in bluze. Zdrauniki priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kašlju Kaiserove prsne karamele J s znakom „3 Jelke" llliliOni upofabMaio^ proti Zofetzf gvnlški in zebefehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Uerdl tefeallfte Sten. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordintra d sooiein ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. tm Glavna zaloga podpsfnikov A. Droiovka Gerica, Raštrj 3. Zaloga usnja. zagrljenosti, zasliženošti, oslovskemu kaSlju, katarju, boleznim v vrata in obvaruje proti prehladu, L*4g A A notarsko vid. zdravniških spri-%& IUV ceval in od privatnikov jamčijo za golov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. ~ Dobivajo se: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni zalagatelj, L. Gliubich, lekarnar^ G. B. Pontoni, Ruggiero Kttrner, A. de Gironcoli, E. Mazzoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoC v Vipavi, L. Jursche, lekarnar v Ajellu. Maks Kozower, lekarnar v Ajdovščini.' G. Corbatto, lekarnar v Tržiču, Robert Kastner, lekarnar v Tolminu in v vseh drugih lekarnah. Sedlarska delavnica Ivan Krauos - Gor!ca na Koran št. flf. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, ' kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- __g. ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se bB^ izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. IZIDOR NANUT auforizouaoa stavbena furdka $ (jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Anton Fotafzky v Gonci naslednik Jos. Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA hA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaušče nirnbcrškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadlUse in porotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za frrojačo in čevljarje* Svetinjice. — Rožni venci. — MaŠne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trava in detelja. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ta Kupujte samo dvokoiesa wBBl1CB" in MHIf«13**, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOrfa so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje In štikanje (vezenje). Stroj teče brezdomno in je^fako-trpežen. Puške, samokrese, slaraorezniceln vse v to stroko spadajoče predmete^se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki /****;, Kerševani & Čuk trnu It 9. Samo že kratek (as razpošilja Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIG, Kn)f]j Gorenjsko št. 155. ' 3 finega močnega blaga za moško obleko........K 7* - 3 „ finega še močnejšega blaga za , „.........„ 9' - 3 „ zelo trpežnega modnega sukna „ „ „.........„ tO' — 3 „§e boljšega „ „ „ » „.........„ 12 — 3 „ najfinejšega „ „ „ „ „.........„ 16" — 4V9 „ finega blaga za ženske obleke 110 cm široko........„ 5"— 41'9 „ finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—115 cm široko ,, 7'— 4-Vs -. modernega volnenega blaga ,, ,, 110—115 ., „ „ 10'- 4l/2 „ finega angleš. volnenega blaga „ „ 110—115 „ „ 15'~ 20 „ zelo močnega belega platna samo ..............„ 8" — 2') , še moCnejšega „ , „ ......• ¦.......» 10' - 20 „ trpežnega rujavega platna „..............„ 8*40 20 „ finega oksforda za moške srajce............, . . „ 10'— "20 ,. še finejšega „ B „................ 12' — Zahtevajte tadi najnovejše vzorce raznega blaga iz Prve gorenjske raspoSilJalnlce V AN SAVMK, Kranj, Gorenjsko št. 153. 58-10 • 26-10 mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou Rožnor & O - fl°rica' **k sadne9a **$*- Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno in debelo. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala Hnbllana, podružnice: Celje, Cetonec, Sarajeoo, Spili, Trst. Vloge na knjižice po 4f|a0|o» v tekočem računu po dogovoru, Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Proraese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. |l Delniška glavnica E 8,000.000 He»ervni zakladi K 1,000.00,;. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne popirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma,